Po podatkih Kitajske so prvo okužbo z novim koronavirusom v mestu Wuhan uradno potrdili 31. decembra lani. Virus je potreboval 64 dni, da se je razširil vse do 8200 kilometrov oddaljene Slovenije.

Prvi primer smo uradno potrdili 4. marca, osem dni pozneje pa je bila v državi razglašena epidemija novega koronavirusa, ki se je po 80 dneh končala v nedeljo.

Okuženih več žensk

Do zaključka epidemije smo v Sloveniji opravili 80.161 testiranj na virus in zabeležili 1473 okužb. Največji dnevni prirast števila novih okužb je bil po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje 26. marca, ko so potrdili 61 primerov. Opazna je razlika pri številu okužb med spoloma, saj je zbolelo 650 moških in 823 žensk. Največ okužb so potrdili v prestolnici, 258, nato pa sledijo Šmarje pri Jelšah (174), Ljutomer (135) in Metlika (75).

V zadnjih treh občinah so bila žarišča okužbe predvsem domovi starejših občanov. V domovih po Sloveniji so skupaj potrdili 460 primerov okužbe, od tega 323 med oskrbovanci in 137 med zaposlenimi, med zdravstvenimi delavci pa so potrdili 167 okužb.
Po zadnjih podatkih je v Sloveniji zaradi bolezni covid-19, ki jo povzroča novi koronavirus, umrlo 108 ljudi. Največ smrtnih žrtev, 25, je bilo v tednu od 6. do 12. aprila, največ bolnikov v enem dnevu pa je umrlo 4. in 6. aprila, obakrat po šest. Okoli 80 odstotkov vseh smrtnih žrtev pri nas je bilo stanovalcev domov za starejše.

Primerjava s svetom kaže, da je Slovenija epidemijo končala na 73. mestu po številu okužb na milijon prebivalcev in na 41. mestu po številu smrti na milijon prebivalcev.

Rast brezposelnosti

Epidemija in zaustavitev javnega življenja za dva meseca sta močno vplivali na trg dela in gospodarstvo. V Sloveniji je bilo februarja, torej mesec dni pred epidemijo, 77.484 registriranih brezposelnih, do 21. maja pa je število brezposelnih že preseglo 90.000.

Za omejitev vplivov epidemije na gospodarstvo je državni zbor do zdaj sprejel tri tako imenovane protikoronske pakete, ki so vredni več kot šest milijard evrov. Država je delodajalcem med epidemijo povrnila stroške čakanja na delo; zavod za zaposlovanje je tako do zdaj prejel vloge za povračilo nadomestila plače za skupaj 268.348 zaposlenih. Od tega jih je bilo 266.426 za čakanje na delo, preostale pa za zaposlene, ki so morali v karanteno. Do zdaj je zavod iz tega naslova izplačal 35 milijonov evrov 21.900 delodajalcem za 94.500 zaposlenih.

Finančna uprava je aprila pobrala 402 milijona evrov oziroma 25 odstotkov manj davkov in dajatev kot aprila lani. Že marca je bil padec štiriodstoten. Zaprtje večjega dela trgovin in prepoved opravljanja storitev sta zmanjšala tudi prilive od davka na dodano vrednost v državni proračun. Marca so bili ti za petino manjši kot pred letom dni.

Vlada ocenjuje, da se bo javni dolg letos zvišal na 37,556 milijarde evrov, to pa pomeni kar 82,4 odstotka bruto domačega proizvoda. Namesto za letos načrtovanega javnofinančnega presežka v višini 0,8 odstotka bruto domačega proizvoda vlada zdaj pričakuje 8,1-odstotni primanjkljaj.

Izpad zdravstvenih storitev

Spopad s posledicami epidemije novega koronavirusa čaka tudi zdravstveni sistem. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je bilo samo marca opravljenih za 10,7 milijona evrov manj storitev v specialistični dejavnosti v primerjavi z marcem lani, za 7,4 milijona evrov manj bolnišničnih storitev in za 5,5 milijona evrov manj zobozdravstvenih storitev. Po njihovi oceni je v času epidemije skupaj odpadlo za okoli 95 milijonov zdravstvenih storitev.