Predsednik vlade Janez Janša je v imenu strank koalicije, ki jo sestavljajo SDS, NSi, Desus in SMC, strankam opozicije poslal predlog sporazuma o sodelovanju, oziroma kot je zapisal na twitterju: »Koalicija strankam opozicije pošilja vabilo za sodelovanje pri sprejemanju pomembnih odločitev za prihodnost Slovenije. Roka je ponujena.« Ob tem je objavil tudi celotno besedilo sporazuma, ki ima sedemnajst členov, v katerih je bolj ali manj natančno določen način sodelovanja, v kolikor bi se to zgodilo, bistveni del pa je, da naj bi podpisniki pripoznali, da Slovenija potrebuje strukturne refome, inpri pripravi in izvedbi teh sodelovali. V sporazumu je še zapisano, da se pri pripravi vseh reform vključi tudi Ekonomsko-socialni svet. Poleg tega sporazum predvideva ustanovitev Partnerskega sveta, ki bi bil posvetovalni organ, v njem pa bi sedeli predsedniki vseh strank in predstavnika narodnostnih manjšin.

Slabe izkušnje

Vprašanje je seveda, zakaj bi opozicijske stranke tak sporazum podpisale in s tem dajale večjo legitimnost vladnim odločitvam. Ne nazadnje lahko koalicija z opozicijskimi strankami sodeluje že zdaj. Prav zato imamo namreč parlament in ustaljeno zakonodajno proceduro, ki tudi opoziciji omogoča vlaganje zakonodajnih predlogov in amandmajev k že vloženim pravnim aktom. Tako je že v primeru protikoronskih paketov opozicija tvorno sodelovala, a so bili njeni amandmaji skoraj brez izjeme zavrnjeni. Celo tisti, ki bi vladi prihranili kasnejše popravke. Tako smo lahko ob vsaki obravnavi zakonov na matičnih odborih poslušali predloge in v nekaterih primerih celo prošnje vladnim predstavnikom ter koalicijskim poslancem, naj prisluhnejo vsebini amandmajev, a zaman. Kot bi se izrazila poslanka SDS Eva Irgl, je šla koalicija čez njih kot valjar.

Morda gre iskati razlog za sporazum prav v dojemanju vloge opozicije, kot jo vidijo pri stranki SDS. Spomnimo se na izjavo sedanjega ministra za finance Andreja Širclja, ki je na zaslišanju pred odborom državnega zbora dejal, da je temeljni cilj opozicije rušiti vlado.

Dvom o iskrenosti ponudbe je najprej izrazil nekdanji premier in in predsednik stranke LMŠ, ki je na twitterju objavil: »Enkrat si bom vzel čas in zbral vse tvite stranke SDS in njihovih tviterašev, ki so bili namenjeni strankam opozicije in meni osebno. Potem jih bom vprašal, na kakšni podlagi pošiljajo sporazum o sodelovanju. PV (predsednik vlade, op. p.) me je obtožil za smrti zaradi neukrepanja, zdaj bi sodeloval. Hm ...« Vodja poslanske skupine Brane Golubović pa je kasneje v imenu stranke izjavil: »Za sodelovanje, pripravo dobrih zakonskih rešitev potrebuješ spoštovanje, zaupanje in pa znanje. Tega pri Janezu Janši in njegovi vladi ni, zato v LMŠ ne bomo podpisali tega sporazuma.« Dodal je: »To je PR-poteza te vlade, prostor sodelovanja, prostor razprave, prostor soočenja mnenj je državni zbor.«

Marjan Šarec in Janez Janša 3
Bobo
Marjan Šarec bo zbiral tvite Janeza Janše in njegovih podpornikov.

Janša se ni spremenil

Tanja Fajon, ki kot nadomestna predsednica trenutno vodi SD, je v imenu stranke ponudbo koalicije pospremila z besedami: »Sodelovanje zahteva spoštovanje. Socialni demokrati ne potrebujemo podpisovati ničesar, nobenega papirja, zlasti ne takega, ki prihaja s strani stranke SDS. Stranke, ki dnevno blati in žali ljudi ter vnaša razdor v družbo, namesto da bi se zahvalili tistim, ki so danes najbolj zaslužni, da smo iz te epidemije izšli zdravi. Dokler bo tako, ne vidim možnosti sodelovanja, bi pa priporočila predsedniku vlade, saj ima že danes priložnost pokazati, kako iskren je, da gre med kolesarje in jih povpraša, česa si želijo.« Na vprašanje, ali je ponudba morda dokaz, da želi Janša delovati drugače, pa je Fajonova cinično odvrnila: »Janez Janša v tridesetih letih ni bil drugačen.« 

Figa v žepu

Matej Tašner Vatovec, predstavnik stranke Levica, je o ponudbi povedal: »Težko se je po teh dveh mesecih odzvati na tako vabilo. Mislimo tudi, da je do določene mere nespodobno. V Levici smo s svojimi predlogi ves čas poskušali sodelovati z vlado in vzpostaviti nek minimalni parlamentarni dialog, da bi lahko zakone, ki jih je pošiljala vlada, popravili in izboljšali, ampak posluha ni bilo. V tem trenutku stremimo v Levici k temu, da se najde neka nova paradigma, neka nova vlada, ki bo programsko usmerjana in dejansko delala na tem, da se zaščitijo okolje, delovna mesta, socialne pravice in da se zagotovi javno zdravstvo, ki je zdaj pod velikim udarom prav zaradi potez vlade. Mislimo, da je to predlog s figo v žepu. Za SDS je to zgolj opravičilo, da bodo lahko kasneje zavračali vse amandmaje in predloge z naše strani. Mi to vidimo kot zavlačevalni manever.«

Čas za volitve

V stranki SAB podpisa sporazuma niso popolnoma izključili. Kot je povedalal Alenka Bratušek, je vsako vabilo dobrodošlo, a je dodala: »Vabilo mora imeti iskrene namene in mora biti resno. Mi bomo to ponudbo preučili, ko jo dobimo. O njej se bodo odločili organi strank. Naj pa g. Janša pokaže, da je res pripravljen sodelovati, in naj podpre kakšen predlog, ki ga je naša stranka že poslala v državni zbor. Konkretno – predlog o infrastrukturnem skladu, ki bo zagotovil denar za pomembne infrastrukturne projekte. Želim poudariti, da smo v SAB sicer prepričani, da je čas za predčasne volitve, do njih pa lahko pridemo le na dva načina: ali Janez Janša odstopi, kar mislim, da se ne bo zgodilo, ali pa izglasujemo konstruktivno nezaupnico in se z novo projektno vlado pripravimo na nove volitve. A najprej se moramo poenotiti na opozicijski strani. Za zdaj smo ta interes pokazali samo v strankah SAB in SD.«

Porušeni mostovi

Nezaupanje v ponudbo SDS je, kot kaže, veliko, h grajenju mostov med strankami pa zagotovo ne pripomore dejstvo, da SDS že zdaj marsikaj stori tudi mimo koalicijskih partneric. Tako je bilo v primeru vladne depeše, ki jo je v Bruselj poslalo zunanje ministrstvo, tako je bilo v primeru napovedi vojne medijem, in kot kaže, je SDS brez vednosti koalicijskih partneric opravila kar nekaj kadrovskih menjav, zadnjo na vrhu Statističnega urada Slovenije.