Odstopanje temperature trimesečja marec, april in maj od dolgoletnega povprečja v večjem delu Slovenije znaša okoli eno stopinjo Celzija, je za STA pomladne vremenske razmere povzel meteorolog Brane Gregorčič z Agencije RS za okolje. Ob tem pa podatki kažejo, da sta v zadnjih desetih letih bili le dve pomladi hladnejši, in sicer v letih 2010 in 2013. "To govori o tem, da se pomladi v zadnjih desetletjih tudi vse bolj segrevajo," je dodal Gregorčič. 

Kljub temu da je bila pomlad razmeroma topla, pa je nekatera kmetijska območja konec marca in v začetku aprila prizadela spomladanska pozeba. Kmetijstvo se ponekod sooča tudi s sušo. Ta je najbolj prizadela slovensko Istro, kjer je v pomladnem obdobju padlo le med 30 in 40 odstotki pričakovane količine padavin. Drugod pa je sezonska količina padavin dosegla okoli 80 odstotkov. 

Hujše vročine še ne bo

Trajanje sončnega obsevanja je bilo v treh mesecih meteorološke pomladi nadpovprečno, povprečje je preseglo vsaj za eno petino. Od posameznih mesecev je od povprečja najbolj izstopal april kot izrazito sončen, topel in suh mesec. Dolgoletnim povprečnim vrednostim pa se je še najbolj približal mesec maj, ki pa slovenski Istri vseeno ni prinesel dovolj težko pričakovanega dežja. 

Tudi pretoki slovenskih rek so ob koncu meteorološke pomladi večinoma podpovprečni, z izjemo Posočja, kjer je stanje razmeroma normalno.

Ob začetku meteorološkega poletja, ki se začne v ponedeljek, hujše vročine še ne bo. Tako bo vsaj v prvem tednu, zelo verjetno pa tudi v prvi polovici junija. Tip vremena bo v prvi polovici junija dokaj spremenljiv, je povedal Gregorčič. Večina sezonski napovedi pravi, da bo poletje suho in vroče, a vsaj prva polovica junija ne bo takšna, je še dodal meteorolog.