Oglasov za študentsko delo 90 odstotkov manj

V času epidemije so mnogi čez noč izgubili glavni vir prihodka

Senka Dreu / Štajerski tednik
30. 5. 2020, 07.44
Deli članek:

Študentsko delo, ki za delodajalce že dolgo ni več tako ugodno kot nekoč, je v zadnjih dveh mesecih padlo tako rekoč na ničlo, celo podjetja, v katerih imajo še vedno »stalne« študente, na primer Petrol, so jih v času epidemije večinoma postavili na hladno.

STA
Študente trenutno zaposlujejo le še redki delodajalci.

Razumljivo, vodstva so reševala delovna mesta svojih redno zaposlenih delavcev, ki so bila že tako ogrožena zaradi zmanjšanega obsega dela ali prodaje. Študentski servisi so tako med epidemijo novega koronavirusa beležili več kot 90-odstotni upad oglasov za študentsko delo, številne študente, ki ob študiju morajo delati, pa so poleg tega eksistenčno ogrozile še zamude pri izplačevanju honorarja za čas pred epidemijo, torej niso samo izgubili dela, ampak so ostali celo brez plačila za februar in marec. Kot kaže, tako vsaj domnevajo v e-Študentskem servisu, bodo na poplačila morali še počakati.

Pokojninski prispevki in koncesijske dajatve

V Sloveniji deluje okrog 20 študentskih servisov, med njimi so največji že omenjeni ljubljanski e-Študentski servis z največjim tržnim deležem med servisi pri nas, kranjski Mjob in Študentski servis Maribor. Študentsko delo je dolgo veljalo za najugodnejše, a že nekaj časa ni več tako; pred petimi leti so namreč začele veljati spremembezakona za uravnoteženje javnih financ, ki so študentsko delo delodajalcem precej podražile in jim naložile plačilo dodatnih prispevkov, med drugim prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je zdaj razdeljen med delodajalca in študenta. Takrat je študentsko delo za mnoga podjetja in tudi študente postalo predrago, čeprav so bili slednji sprva še zadovoljni, saj je bila nova odredba sprejeta, da bi bili študenti socialno bolj zaščiteni in da bi jim tekla delovna doba, niso pa pričakovali, da bodo morali zanjo prispevati iz svojega neto izplačila. Poleg prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se od študentskega dela plačuje še koncesijska dajatev, ki znaša 16 odstotkov, in dodatna koncesijska dajatev v višini dveh odstotkov. Od koncesijske dajatve gre 8,4-odstotne točke za proračunski sklad ministrstva, 3,8 za Študentsko organizacijo Slovenije in 3,8 za posrednike dela študentom. 

Študentu 40 odstotkov manj

Študentski servis bo kot posrednik, prek katerega je podjetje najelo študenta za neko delo, študentu od 100 evrov, kolikor jih bo nakazalo podjetje, izplačal »le« 59,86 evra, torej 40 odstotkov manj. Študentov neto zaslužek je v tem primeru sicer 70,84 evra, a se mu 10,98 evra oziroma 15,5 odstotka že avtomatsko odtegne za plačilo delovne dobe. Ostalo so delodajalčevi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter koncesijske dajatve in provizija za storitev študentskega servisa. Trenutna minimalna urna postavka znaša 5,40 evra bruto oziroma 4,56 evra neto, to pa je ob vseh dodatnih prispevkih za številna podjetja preveč in si študentov-delavcev ne morejo več privoščiti, zato jih, če je le mogoče, nadomeščajo z interno reorganizacijo dela, še posebej naj bi se to dogajalo v slabše razvitih slovenskih regijah, kot so Podravje, Pomurje in Zasavje, je že pred časom opozorila Saša Praček iz e-študentskega servisa.