Že v začetku prejšnjega tedna so se k pouku v šolah vrnili učenci prvega triletja in dijaki zaključnih letnikov srednjih šol, v ponedeljek so se jim pridružili še devetošolci. Predstavniki ministrstva za izobraževanje, ravnateljev, NIJZ in drugi predstavniki stroke sso nazadnje v torek razpravljali o tem, kdaj oziroma če sploh naj se v tem šolskem letu v šolske klopi vrnejo še osnovnošolci od 4. do 8. razreda ter dijaki preostalih letnikov. Ti se namreč za zdaj še naprej šolajo na daljavo.

Predstavniki šol so sicer v torek znova predlagali sprostitev ukrepov, da bi se lahko v šole vrnilo čim več oz. po možnosti vsi šolarji, ki se še šolajo doma. "Ali bo to 1. junij ali 8. junij, nam je pravzaprav vseeno. Ne moremo pa več deliti ali delno sprejemati," je po torkovem sestanku povedal predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan. Ponovil je, da so ukrepi, ki jih je za šolstvo predvidel NIJZ, s pedagoškega vidika in vidika izvedbe šolanja neživljenjski.

Ministrica Simona Kustec je po torkovem sestanku sprejela odločitev, a je še ne razkriva. Po neuradnih informacijah STA pa predlaga, da se srednješolci v letošnjem šolskem letu v šolske klopi več ne vrnejo in šolsko leto zaključijo doma. Toda vlada lahko odloči tudi drugače. Kakšno odločitev je ministrica sprejela glede osnovnošolcev, ki za zdaj še nadaljujejo šolanje na domu, ni znano.

Nujen kompromis

Vodja strokovne skupine za covid-19 Bojana Beović je na današnji novinarski konferenci na vprašanje o odprtju šol in vrtcev v celoti povedala, da se moramo zavedati, da "niti kadrovsko niti prostorsko ni mogoče izvajati pouka za vse učence, da bi bili razdeljeni v manjše skupine, tako da nek kompromis predstavljajo običajni razredi, ki jih potem epidemiološko obravnavamo kot neko skupino ali družino".

"Če zboli eden od učencev, je seveda treba cel razred upoštevati kot visoko tvegane, tesne stike. Seveda je to težje narediti v razredu, ki ima 25 učencev, kot v taki manjši skupini, kjer je učencev 10 do 12, ampak še vedno je to mogoče zamejiti v skupini tega običajnega razreda, ob predpostavki, da se ta razred ne meša z drugimi razredi," je dejala. Ob tem je pojasnila, da bi v primeru mešanja oddelkov morali v epidemiološki anketi in zamejevanju izbruha obravnavati nekaj sto učencev in vse njihove učitelje, "kar je pa bistveno težje izvedljivo in bolezni ne bi mogli zamejiti".