In imeli so prav. Še kako prav! Priče smo epidemiji svetovnih razsežnosti, posledice ukrepov bomo čutili še dolgo. A niso vse slabe. Ob vsesplošni karanteni in omejitvi gibanja v večini držav se je planet vsaj za nekaj časa oddahnil. Od nas. O pozitivnih učinkih na okolje poročajo iz mnogih držav. Jih bomo znali vsaj delno zadržati? Za ohranjanje zdravja našega planeta bi bilo to nujno! Prihodnost bo pokazala, ali smo se v teh dveh mesecih sploh kaj naučili.

»V zadnjih mesecih smo dobili vpogled, kako bi bil videti svet brez pretirane uporabe fosilnih goriv. Toda upanje, da se lahko prebudimo v bolj zdrav in čist planet, ne bo odvisno od kratkotrajnega vpliva virusa, ampak od pametnih dolgoročnih političnih odločitev, ki bodo sledile,« so nedavno zapisali v enem od vodilnih angleških medijev.

Manj onesnažen zrak

Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa, ki vključujejo omejitev letalskih in avtomobilskih prevozov ter zmanjšanje delovanja industrije (kar sicer skrbi gospodarstvo), je zrak po vsem svetu veliko manj onesnažen. Najprej se je videlo iz vesolja, kar zdaj ugotavljajo po vsem svetu. Ker smo se manj gibali, tako po cesti, zraku, vodah in iz države v državo, se je planet dejansko umiril in zadihal. Ključni okoljski kazalniki, ki so se več kot pol stoletja vztrajno slabšali, so se umirili ali celo izboljšali. Na Kitajskem so se emisije ogljika med februarjem in sredino marca denimo zmanjšale za 18 odstotkov, razlika je vidna v Evropi, občutna bo še posebej v Združenih državah Amerike, kjer je potniški promet, njihov največji onesnaževalec z ogljikovim dioksidom, padel za skoraj 40 odstotkov, drastične spremembe pa se vidijo celo v Indiji, ki je med prvimi petimi državami po visokih emisijah ogljika.

Četudi predpostavljamo, da se bodo kazalniki onesnaževanja po vzpostavitvi normalnega načina življenja spet zvišali, strokovnjaki menijo, da bomo priča prvemu globalnemu znižanju emisij po finančni krizi leta 2008/9.

Čistejše tudi vode

Zaradi zmanjšanega delovanja industrije in potniškega prometa z različnih koncev sveta poročajo o čistejših vodah – prve take so bile Benetke. V enem najbolj turističnih mest na svetu verjetno ne pomnijo, kdaj so imeli nazadnje tak mir. Naval turistov je naenkrat usahnil in tako tudi turistični promet po kanalih. Domačini so poročali, da je voda tako čista, da po dolgem času spet vidijo dno. Tamkajšnji župan je razložil, da je voda videti čistejša, ker usedline zaradi manj prometa ostajajo na dnu in je ne kalijo. Je pa dejstvo, da ima upad turizma pri njih pozitivne učinke na okolje. Ker ni običajnega prometa vodnih avtobusov, taksijev in drugih motornih plovil, ki prevažajo turiste, imajo občutno manj onesnažen zrak. Tudi iz Indije poročajo, da njihova sveta reka Ganges, ki je bila polna smeti, strupenih snovi, tudi trupel, še nikoli ni bila tako čista, kot je sedaj.

Dobra generalka

To je seveda trenutna širša slika sveta, ki pa vpliva na življenje čisto vsakega posameznika. Pandemija je namreč nehote ustvarila idealne razmere za uvajanje sprememb. Marsikdo je ugotovil, da je narava v njegovi okolici prekrasna. Medtem ko je bil prej cilj raziskovanje sveta, smo se vrnili k sebi, v mnogih pomenih. Ko so bile, razen prehrambnih, zaprte vse druge trgovine, smo ugotovili, da pravzaprav ne potrebujemo toliko stvari, od oblačil, kozmetike do pohištva ... Silno potrošništvo v nas se je malce umirilo. Veliko manj poti smo opravili, kot bi jih sicer. S tem smo gotovo prispevali delček k čistejšemu zraku, posledično smo povzročali manj nesreč, povozili manj živali in tudi na ta način naredili nekaj dobrega za naravo in ljudi. Zakaj ne bi nekaj teh dobrih navad ohranili, tudi ko se življenje vrne v ustaljene tirnice? To je bila dobra generalka. Prihodnost pa bo pokazala, ali smo se v teh dveh mesecih sploh kaj naučili.

Vpliv epidemije na izpuste toplogrednih plinov (Umanotera)

Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa, ki vključujejo omejitev letalskih in avtomobilskih prevozov ter zmanjšanje delovanja industrije, lahko na globalni ravni pričakujemo precejšnje zmanjšanje porabe fosilnih goriv in posledično letno kar petodstotno zmanjšanje izpustov CO2 glede na lansko leto. Konkretnih podatkov o vplivu epidemije na izpuste toplogrednih plinov v Sloveniji še nimamo. Tako lahko samo z dokaj visoko zanesljivostjo predvidevamo, da so se emisije zmanjšale v sektorju prometa (ki je leta 2017 prispeval kako  tretjino nacionalnih izpustov) in industrije (ki je 2017. povzročila okrog 15-odstotni delež nacionalnih emisij). Zaradi zmanjšanega delovanja industrije med epidemijo bodo verjetno manjši tudi izpusti pri oskrbi z električno in toplotno energijo, ki predstavljajo največji delež v nacionalnem ogljičnem odtisu (skoraj 40 odstotkov nacionalnih emisij leta 2017). Vpliv epidemije na emisije iz kmetijstva in pri ravnanju z odpadki bo najbrž majhen.

V Sloveniji podobno kot v svetu (Andrej Vuga, ARSO)

»V povprečju so meritve na merilnih mestih Ljubljana Bežigrad, Maribor, Nova Gorica, Zagorje in Celje v obdobju med 15. 3. in 4. 5. pokazale za 14 odstotkov nižje ravni delcev PM10 v letošnjem letu kot v povprečju let 2016–2019.  Enaka primerjava za NO2 pokaže za 43 odstotkov nižje ravni, pri NOx pa za 51  odstotkov nižje ravni kot v letih 2016–2019. Pri analizah za delce PM10 so izvzeti dnevi epizode puščavskega prahu v letošnjem letu. Pri tem je treba upoštevati, da imajo na izmerjene ravni onesnaževal zelo velik vpliv poleg emisij tudi meteorološki pogoji, ki imajo veliko medletno, pa tudi precejšnjo medkrajevo variabilnost. Za zanesljive zaključke bi bilo treba primerjati meritve v enaki vremenski situaciji v preteklosti. Do določene mere se temu približamo, če primerjamo meritve v enakih časovnih obdobjih preteklih let. Vsekakor pa lahko v najboljšem primeru na ta način dobimo le oceno vpliva ukrepov zaradi covida-19 na kakovost zraka spomladi. Pozimi, recimo, bi bili zaključki morda precej drugačni, saj so največji problem pri onesnaženosti zraka z delci PM10 mala kurišča, katerih emisije se zaradi ukrepov ob covidu-19 predvidoma ne bi zmanjšale, morda celo povečale. Lahko pa rečemo, da smo zelo podoben vpliv na izboljšanje kakovosti zraka kot po svetu opazili tudi v Sloveniji.«

V Evropi 11.000 manj smrti zaradi onesnaženega zraka

Študija neodvisnega evropskega Centra za raziskave energije in čistega zraka (CREA) ugotavlja, da smo v Evropi zaradi karantene zabeležili kar 11.000 manj smrti zaradi onesnaženega zraka. Veliko zmanjšanje cestnega prometa in industrijskih emisij naj bi že kazalo prve vzorčne učinke – 6.000 manj otrok naj bi zbolelo za astmo, 1.900 obiskov urgence manj in 600 prezgodnjih rojstev manj. V primerjavi z istim obdobjem lani so se ravni dušikovega dioksida v Evropi znižale za 40 odstotkov, količina drobnih delcev – znanih kot PM2.5 – pa za 10 odstotkov. Zaradi posledic teh dveh oblik onesnaženja, ki sicer slabita srce in dihala, naj bi sicer samo v Evropi vsako leto umrlo kar 470.000 ljudi.

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.

01_Zarja_Jana_21 2
Zarja Jana
naslovnica