Večina od njih svojo dejavnost opravlja prek svojega podjetja, zelo pogosto samostojnega, kar pomeni, da so bili vsaj v času epidemije, od marca do sredine maja, upravičeni do državne finančne pomoči in oprostitve plačila prispevkov.

A zdaj, ko preneha izplačevanje te pomoči, se sprašujejo, kaj bo. »Kako naj zdaj plačujemo prispevke tej naši zlati državi, če špilov ni? Kje je šele mleko, pa kruh in salama. Nas, ustvarjalce, je prepoved obratovanja prireditvenih dogodkov in prepoved združevanj na javnih mestih najbolj prizadela,« svoj položaj opisuje skladatelj in klaviaturist Gašper Konec, ki med drugim na nastopih spremlja Jana Plestenjaka in druge vidne slovenske glasbenike.

Upajo, da jim država ne ukine pomoči

»O vseh ranljivih skupinah se pogovarjajo naši politiki, a da bi kdo nas, glasbenike omenil, to pa ne! Veliko nas je čez noč ostalo popolnoma brez dela. Država je pozabila na nas. Povsem zvezane roke imamo. Zaradi popolne nevednosti, kaj nas čaka v prihodnosti, smo bili primorani na začetku prestavljati termine dogodkov na kasnejše datume, potem pa je večina napovedanih nastopov odpadla, ker se še zdaj ne ve, kako bo s tem v prihodnje. Na srečo se je pojavila pomoč v obliki plačanih prispevkov in finančnega nadomestila, a ta se s koncem tega meseca zaključi,« doživljanje epidemije in njenih posledic komentira Konec.

»Nikjer nismo zasledili, da bi nam vlada nameravala podaljšati pomoč v kakršnikoli obliki do takrat, ko bo naša dejavnost lahko spet potekala tako kot pred koronavirusom. Od nekdaj poslušamo očitke, češ da bodo glasbeniki že nekako preživeli, saj decembra zaslužimo za celo leto, in kako znamo svoje storitve mastno zaračunati, pa čeprav nihče nikoli ne pomisli, koliko let odrekanj in vaj je potrebnih, da glasbenik pride do točke, ko lahko živi samo od nastopanja,« pojasnjuje.

tehnična ekipa
Dreamstime
Tehnični mojstri, ozvočevalci, mojstri svetlobnih atmosfer, vsi ti so že od marca brez dogodkov in torej brez prihodkov.

Boni za dogodke

Poudari, da so v zelo nezavidljivem položaju, ko nimajo prihodkov, hkrati pa morajo plačevati vse prispevke in druge finančne dolžnosti do države. »Smiselno bi bilo, da bi država za nas poskrbela do trenutka, ko bomo spet lahko v polnosti nastopali. Ne pozabimo, da smo glasbeniki vedno prvi, na katere se obračajo vse dobrodelne organizacije za pomoč pri zbiranju sredstev, in se večinoma na povabila z veseljem odzovemo ter s svojim znanjem in predanostjo pomagamo. Lepo bi bilo, da bi poleg 200 evrov vrednega bona za dopustovanje v Sloveniji morda vsak polnoletni državljan prejel 200 evrov za obisk kakšnega kulturnega dogodka, s čimer bi podprl ustvarjalce. Upam, da se bo našla kakšna rešitev za nas, da ne bo treba večini zapreti svojih dejavnosti, sicer bomo tako kot že ogromno ljudi na žalost pristali na borzi dela,« skrbi Konca.

Oba z možem brez dela

Tudi Nuša Derenda, ki se že tri desetletja preživlja z glasbo, je malce zaskrbljena. »Zelo prav je nam, ustvarjalcem s samostojnim podjetjem, prišla finančna pomoč države. Oba z možem, ki se ukvarja z ozvočevanjem dogodkov, sva ostala brez posla. Naša branža bo zaradi narave dela verjetno zadnja, ki bo začela normalno obratovati, in res ne vem, kako do takrat, saj so do nadaljnjega vsi dogodki odpovedani oziroma prestavljeni. Super bi bilo, če bi nam država lahko še kako pomagala do takrat,« je dejala.

Pravi, da se sicer poskuša znajti in že razmišlja, kako bi zastavila posel. Čas porablja tudi za ustvarjanje novih pesmi. V mislih ima recimo tudi poučevanje petja, po katerem so ljudje dolgo časa povpraševali. Po drugi strani pa ji je »prisilno mirovanje« prišlo prav, »saj je naš posel težak, ves čas garamo, in sem si v tem času malo oddahnila. Vesela sem, da smo zdravi. Na celotno situacijo poskušam pač gledati pozitivno.«

Opozarjajo na širši problem

Tudi skupina Čuki, ki je prav tako na sceni že 30 let, še nikoli do zdaj ni bila prosta več kot dva vikenda zapored. »Od 7. marca so nam, kot vsem ostalim, odpadli prav vsi nastopi. Samo čez prvomajske praznike bi jih morali imeti sedem. Ampak kaj hočemo, tako pride. Nič ne bomo tarnali, upamo samo, da se vrnemo med svoje poslušalce, in verjamem, da vsi delajo na tem, da bo to čim prej,« je povedal član in eden od ustanoviteljev priljubljene skupine Čuki, Jože Potrebuješ. Kar pa zadeva državo, pravi, se teh nekaj tednov odrske abstinence ne zdi edini problem. »Pomemben je tudi ta, da se stalno zmanjšuje faktor prisotnosti slovenske glasbe v lastni državi, kar se dogaja že zadnjih 20 let. Kako začeti reševati ta trend, ki je zastrašujoč za tako majhen narod s svojim jezikom in kulturno identiteto, pa ne bi rad razglabljal v javnosti. Če bodo odgovorni ocenili, da jim lahko mi, ki imamo slovensko glasbo radi in se že leta po svojih močeh trudimo zanjo, pomagamo, me bodo že našli in z veseljem kaj storim. To pa menda že vejo,« izpostavi.

Kako naj jim pomagajo

Oglasili so se tudi izvajalci in izposojevalci prireditvene in sejemske opreme; dejavnost je tudi njim v celoti zastala. Zato v celotni verigi ne beležijo prihodkov. Pozivajo pristojne, naj proučijo njihov položaj in kaj ukrenejo. Posredovali so jim celo predloge, kako naj se lotijo reševanja njihove situacije. Predlagajo tri ukrepe. Prvi predvideva, da se jim podaljša čakanje na delo na domu. »Dejavnost potrebuje vsaj šest mesecev po zaključku prepovedi organizacije dogodkov, da se poslovanje ponovno vzpostavi. Ocenjujemo, da bo za vzpostavitev obsega, ki ga je ta dejavnost beležila pred pandemijo, potrebnih kar nekaj let. Ukrep sofinanciranja plač in prispevkov naj se podaljša za obdobje najmanj pol leta po koncu vseh ukrepov,« je vsebina prvega ukrepa.

V industriji srečanj, take so ocene, bo izgubljenih najmanj 270 milijonov prihodkov. Ogroženih je okoli 8500 delovnih mest.

Drugi predlagani ukrep bi bilo po njihovem mnenju dodeljevanje državnih poroštev za obstoječe in nove kredite podjetij. Ker nimajo prihodkov, je namreč težko pričakovati, da jim bodo komercialne banke odobravale nove kredite, pa tudi moratorijev na obstoječe kredite jim najbrž ne bodo omogočali. »Oboje je treba pridobiti oziroma zagotoviti takoj, če želimo ohraniti podjetja živa,« so dejali povezani izvajalci in izposojevalci prireditvene in sejemske opreme. V tretjem predlogu pa imajo v mislih nepovratna sredstva za določene stroške podjetij za čas, ko ne morejo izvajati svoje dejavnosti.

Denar za stroške

»Če podjetje nima prihodkov, ne more plačevati stroškov. Predlagamo, da komur so se v letu 2020 prihodki zmanjšali za več kot 50 odstotkov, vlada zagotovi nepovratna sredstva, s katerimi bi lahko krili obveznosti v zvezi z elektriko, ogrevanjem, telekomunikacijo, odvozom odpadkov, nadomestili za uporabo stavbnega zemljišča, za poravnavanje najemnin, zavarovanj, stroškov vzdrževanja objektov ter ostalega,« sporočajo tisti, ki se ukvarjajo z organizacijo dogodkov različne narave, tisti, ki s svojimi storitvami skrbijo, da je postavljen oder, ozvočenje, da sta zagotovljeni scena in primerna svetloba, ter tisti, ki zagotavljajo vsebine na teh dogodkih, kot so igralci, voditelji, scenaristi, pevci, plesalci, komiki in drugi. Naštete uvrščamo v industrijo srečanj oziroma so z njo neposredno povezani.

Direktor Kongresnega urada Slovenije Miha Kovačič je v sporočilu za javnost glede težke situacije v omenjeni industriji ocenil, da bodo tudi po tem, ko bodo lahko začeli poslovati, delali v precej skrčenem obsegu, zaradi pričakovanih dodatnih omejitev in ovirane mobilnosti udeležencev.

Ogroženih je 8500 delovnih mest

Zato so se prvič v zgodovini demokratično organizirali in povezali čisto vsi, ki se ukvarjajo z dejavnostjo z najvišjo dodano vrednostjo v slovenskem turizmu. »Ta je dokazano 3,3-kratnik potrošnje navadnih turistov. 279 podjetij poziva vlado za ohranitev industrije srečanj, ki po neuradni oceni zaposluje 15.000 oseb, dodatno je od te industrije odvisno še okoli 20.000 tako imenovanih kreativcev, med katerimi so samostojni podjetniki in samozaposleni v kulturi. Naša iniciativa od konca aprila poziva vse odgovorne institucije v državi, naj v tretji paket ukrepov vključijo še vse nas. Po številnih usklajevanjih so nas uvrstili v področje turizma, tako da je za reševanje naše problematike pristojno ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo,« so povedali.

Upajo, da bodo njihove argumente upoštevali, saj je po njihovih besedah ogroženih več kot 8500 delovnih mest, več kot 350 slovenskih podjetij. »Izgubljenih bo najmanj 270 milijonov direktnih prihodkov slovenske industrije srečanj. Najbolj bosta prizadeti mestni destinaciji Ljubljana in Maribor. Ocenjujemo, da bo v primeru neukrepanja potrebno desetletje za ponovno oživitev, onemogočena pa bo tudi izvedba številnih prireditev, vse od državnih proslav do kulturnih dogodkov, glasbenih koncertov, sejemskih prireditev in festivalov. Izgubljen bo prav tako mednarodni ugled, ki si ga je Slovenija s trdim delom in vlaganji priborila na mednarodnem kongresnem tržišču,« je še izpostavil Kongresni urad Slovenije.