Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na podlagi prvih ocen ocenjujejo, da bodo letos soočeni z zmanjšanjem prihodkov od prispevkov za okoli 205 milijonov evrov glede na finančni načrt, od tega 188,5 milijona evrov zaradi upada gospodarske aktivnosti in 16,5 milijona evrov zaradi odloga plačila prispevkov po začasnem protikriznem ukrepu.

Poleg tega se bodo po njihovih ocenah zaradi nastalih kriznih razmer povečali izdatki za nadomestila odsotnosti od dela v letošnjem letu za približno 18 milijonov evrov glede na načrte.

Po projekciji naj bi ZZZS imel za okoli 215 milijonov evrov tekočega primanjkljaja, v glavnem zaradi bistveno manjših prihodkov od prispevkov. Pri tem bi lahko ZZZS iz lastnih virov pokril 86 milijonov evrov, kolikor imajo na računu iz preteklih let. Preostali tekoči primanjkljaj v višini okoli 129 milijonov evrov pa je nepokrit in bi ga bilo treba pokriti iz proračunskih sredstev, menijo.

Predlog: z interventnim zakonom zagotoviti sredstva iz proračuna

Zato ZZZS predlaga, da se z interventnim zakonom ali v okviru rebalansa državnega proračuna ZZZS iz državnega proračuna zagotovi pokrivanje razlike med prihodki in odhodki v posameznem koledarskem letu, tako kot je to zagotovljeno Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. S tem bi zagotovili finančno vzdržno in nemoteno poslovanje zdravstvene blagajne in slovenskega zdravstva, so poudarili.

"Ocenjujemo, da ZZZS iz lastnih finančnih sredstev ne bo mogel poravnavati svojih obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev in kritje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja," so navedli. Višina vseh treh mesečnih avansov ZZZS do izvajalcev zdravstvenih storitev namreč znaša približno 150 milijonov evrov, zato je lahko v decembru ogroženo oziroma zaustavljeno financiranje tako izvajalcev zdravstvenih storitev kot tudi ostalih pravic, kot so denimo zdravila, bolniška nadomestila itd.

Necenzurirano prenos
STA
Fotografija je simbolična.

Posledice ukrepov

Izvajalci zdravstvenih storitev del marca in del aprila niso smeli izvajati nenujnih zdravstvenih storitev, medtem ko jih je ZZZS v teh mesecih nakazoval nespremenjene akontacije, da se izvajalci, ki kljub izpadu programa imajo določene fiksne stroške, ne bi znašli v likvidnostnih težavah.

Po ocenah ZZZS je tega nerealiziranega programa za 95 milijonov evrov. V skladu s tretjim protikoronskim zakonom, ki ga je vlada sprejela v sredo zvečer, a besedilo predloga zakona še ni objavljeno, naj bi državni proračun kril del tega odpadlega programa. Na ZZZS so za STA pojasnili, da bodo v naslednjih mesecih opravili poračun glede plačila in realizacije programa pri izvajalcih.

Izvajalci zdravstvenih storitev naj bi po nekaterih ocenah v času epidemije imeli za okoli 30 milijonov evrov dodatnih stroškov, povezanih le z epidemijo - kot so jemanje brisov za testiranje, nakupi dodatne zaščitne opreme, obravnava bolnikov s covidom-19, vzpostavljanje novih organizacijskih oblik dela in drugačna obravnava bolnikov itd.

ZZZS predlaga, da te stroške krije proračun oz. Solidarnostni sklad na ravni EU. Na ZZZS so pojasnili, da so prejeli pojasnilo ministrstva za zdravje, da se bodo v okviru protikoronske zakonodaje in sprememb zakona o izvrševanju proračunov za leti 2020 in 2021 v državnem proračunu zagotovila sredstva za financiranje ukrepov, sprejetih za omilitev posledic epidemije. Kakšni bodo dejanski stroški, še ni znano, ker epidemija še traja do konca maja.

Izguba med epidemijo, višji stroški tudi v prihodnje

Ob tem na ZZZS opozarjajo, da bo zdravstvo drugače oz. spremenjeno delovalo v t. i. novi normalnosti. Tudi po koncu razglašene epidemije bodo namreč morali uporabljati osebno varovalno opremo, v večji meri, kot so pred epidemijo. Zato bodo imeli izvajalci višje materialne stroške. Zaradi spremenjenih standardov obravnave bolnikov, ki so potrebni za preprečitev ponovnih izbruhov okužbe, se bo pojavilo tudi vprašanje, kakšen obseg storitev bodo izvajalci lahko izvedli in pod kakšnimi finančnimi pogoji. Vsa ta vprašanja se bodo po mnenju ZZZS izkristalizirala v naslednjih mesecih oz. do jeseni in tudi na tem področju bodo morali biti sprejeti ukrepi, so dodali.