Cepivo je zasnovano na osnovi nanodelcev, ki predstavljajo virusne antigene, zaradi česar pričakujejo boljši odziv kot z navadnim proteinom, je pojasnil Roman Jerala z inštituta. Prve rezultate si obetajo julija.

Jerala je vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu, kjer testirajo novo platformo za cepiva, ki bo omogočila hitrejši, enostavneši in cenejši način priprave cepiva. Cepivo hočejo do kliničnih raziskav pripeljati s svojim znanjem.

Vlogo za testiranje na miših so vložili 25. marca, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa jo je odobrila v torek. Po navedbah Jerale so takoj nato že začeli testiranje, saj so imeli pripravljene vse reagente.

Poskuse izvajajo v laboratoriju za in vivo poskuse na inštitutu, ki ga vodi Duško Lainšček. Laboratorij je sicer majhen, vendar zelo dobro urejen in v skladu z vsemi sodobnimi zahtevami, je navedel Jerala.

Pripravili so več konstruktov proteinskih nanodelcev in virusu podobnih delcev, ki jih analizirajo s krioelektronskim mikroskopom. "Ker spoznanja o tem virusu in bolezni zelo hitro napredujejo, smo v teh dveh mesecih pripravili še nekoliko spremenjen tip cepiva, s katerim računamo na boljšo celično imunost in bolj dolgotrajno zaščito," je pojasnil in napovedal, da bodo še ta teden vložili vlogo za dopolnitev poskusov na živalih.

V vsaki skupini bodo uporabili po šest miši, ob tem pa so potrebne tudi številne kontrole in različne kombinacije, skupno bodo tako potrebovali nekaj deset živalic. "Postopek bo vključeval začetno imunizacijo s poživitvenimi odmerki čez nekaj tednov ter analizo serumov in celičnega odziva," je opisal.

Prve rezultate pričakujejo julija, ko bi morali ugotoviti, če se bodo miši odzvale s proizvodnjo nevtralizacijskih protiteles, s katerimi bi preprečili virusno okužbo celic.

V zadnjih dveh mesecih so razvili "test inhibicije fuzije virusa s človeškimi celicami". Ta test bi se po navedbah Jerale lahko poleg analize učinkovitosti cepiva uporabljal tudi za analizo nevtralizacijskih protiteles bolnikov, ki so preboleli bolezen oz. ko bodo cepljeni.

Zanimalo jih bo predvsem, če bo njihov pristop cepiva boljši od konvencionalnega, torej imunizacije z virusnim proteinom, na osnovi katerega je osnovana večina cepiv, ki je sedaj v testiranju na prostovoljcih.

Glede na bolj zgodnji začetek dela drugih skupin, njihove izkušnje na tem področju in neprimerljivo materialno podporo za raziskave po njegovih pojasnili ne bi bilo smiselno, da bi ponavljali pristop drugih, ampak lahko prispevajo predvsem inovativne strategije, ki bi lahko bile v določenih pogledih boljše.

"Res pa na tem področju dela izjemno veliko raziskovalcev in prav možno je, da bodo kateri imeli ideje, podobne našim," priznava Jerala. Če se bo za do sedaj razvita cepiva izkazalo, da nudijo dolgotrajno zaščito, potem bo delo Kemijskega inštituta vseeno smiselno za pripravo platforme za cepiva za naslednje epidemije podobnega tipa virusov.

Poskusov z uporabo živega virusa ne morejo izvesti

Za bolj zanesljivo analizo učinkovitosti cepiva pa bi morali izvesti poskuse z uporabo živega virusa, česar pa pri nas ne morejo. "Nekaj potencialnih inhibitorjev virusa, ki smo jih razvili v tem času in testirali na naših testih, sedaj na živih virusih preizkušajo sodelavci v Nemčiji. Če se bo naše cepivo v živalskih poskusih izkazalo za učinkovito, pa se bomo morali povezati z ekipo, ki bi lahko izvedla klinične študije. Če je pripravljenost in sposobnost to izvesti v Sloveniji, pa še ne vem," je še zapisal Jerala.

Ocenjuje, da bodo stroški razvoja do zaključka predkliničnih raziskav znašali okoli 500.000 evrov. Delo zaenkrat financirajo iz programskih sredstev Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, delno tudi iz njegovega projekta Evropskega raziskovalnega sveta, v katerem uporabljajo nekatera orodja, ki so bila razvita v okviru tega projekta. Upa tudi na dodatna sredstva iz drugih virov.

"V to smer smo usmerili vso energijo in računam, da bomo lahko pokazali dobre znanstvene rezultate, ki bodo to upravičili," je navedel Jerala. V delo se je v odseku za sintezno biologijo in imunologijo vključila večina raziskovalcev njegove skupine. Kot pravi, čutijo dolžnost, da kot znanstveniki uporabijo svoje sposobnosti in tehnološke zmogljivosti kot delček prispevka v boju proti tej svetovni krizi.