Dobri kazalniki

Bojana Beović: Če bodo razmere ostale enake, bomo pri sproščanju ukrepov bistveno bolj smeli

S.R.
12. 5. 2020, 11.30
Posodobljeno: 12. 5. 2020, 12.14
Deli članek:

Vodja svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje Bojana Beović je na današnji novinarski konferenci spregovorila o aktualnem stanju epidemije novega koronavirusa v Sloveniji.

Bobo
Fotografija je simbolična.

Kot je pojasnila Bojana Beović, se epidemija glede na podatke lepo umirja, saj od 30. aprila nimamo več kot deset novih primerov okužbe na dan. Posamezni okuženi tako v povprečju okuži precej manj kot enega bolnika, k čemur se je z ukrepi stremelo. Po navedbah Beovićeve je to posledica učinkovitih ukrepov ob pravem času in skrbnega dela terenskih epidemiologov.

Kot je še pojasnila, gre pri večini primerov obolelih za stike z znanimi okuženimi iz žarišč. Brez znanega stika pa gre za okužbe, prinešene iz tujine. Še vedno sicer čakajo na učinke sproščanja ukrepov po prvomajskih praznikih. Če bodo razmere ostale enake, bomo pri sproščanju bistveno bolj smeli, je glede prihodnih ukrepov dejala Beovićeva, pri čemer je poudarila, da mora vsako sproščanje spremljati tudi spremenjeno vedenje vsakega posameznika. Treba bo prilagoditi vsako delovno ali prostočasno dejavnost, ti višji standardi pa bodo imeli po njenih besedah pozitivne učinke tudi v primeru drugih bolezni. Posledično bo denimo precej manj drugih okužb dihal, kar so na infekcijski kliniki v teh mesecih že opazili.

Obstajajo določene težave

Ob tem je poudarila, da gre pričakovati tudi nekatere težave oziroma da nekateri vidiki sproščanja ukrepov predstavljajo tudi določena tveganja. Ena težava je odpiranje meja, kjer Evropska komisija opozarja, da mora biti to soglasno in na začetku omejeno na države s primerljivim tveganjem. Pri tem ne gre zgolj za število obolelih, temveč tudi, kako posamezna država epidemijo obvladuje. 

Drugo težavo predstavljajo kapacitete zdravstvenega sistema. Morebiten novi val okužb, če bo enak ali obsežnejši, bi lahko znova ustavil druge zdravstvene dejavnosti. Problematična je tudi oskrba v domovih za starejše, kjer je potrebna kadrovska okrepitev. Kot je pojasnila Beovićeva, so to vse stare težave, ki nas vseskozi spremljajo. Dejala pa je, da se je v preteklih mesecih izkazalo, da je najboljši del slovenskega zdravstva ravno obstoječi kader. 

Beovićeva je še dodala, da trenutni kazalniki kažejo, da bo odpiranje izbraževalnih zavodov razmeroma varno.

Pa smrtnost?

Na vprašanje, kaj izsledki nacionalne raziskave o razširjenosti bolezni covid-19 v Sloveniji pomenijo za oceno smrtnosti novega koronavirusa, je pojasnila, da je »vedno, kadar sklepamo o smrtnosti glede na število obolelih, pomembno, kaj damo v imenovalec.« Smrtnost bi bila v tem primeru seveda precej nižja, kot če bi uporabili samo dokazano okužene. Torej tiste, ki so zboleli, in ne tudi vseh teh, pri katerih so s serološkimi testi ugotovili prisotnost protiteles. Postavlja se vprašanje, kaj predstavlja vsa ta množica ljudi, ki »skorajda ni zboleli« oziroma so ostali asimptomatski. Podobno je pri gripi, kjer tudi ne poznamo imenovalca in tudi ne vemo, koliko ljudi se dejansko okuži. Tudi tam so namrečo podatki vezani na število ljudi, ki so dokazano zboleli, smrtnost, ki se sklepa po določeni metodologiji, pa je tudi nižja od enega odstotka. Ob tem je opozorila, da pa nobena gripi podobna respiratorna bolezen ne povzroči take obremenitve zdravstvenega sistema, kot jo lahko povzroči covid-19. »To je nekaj, kar je pri tej bolezni posebno,« je dejala ter poudarila, da je vprašanje, koliko je izračunavanje smrtnosti sploh ustrezno in kaj vse te številke pomenijo.

Sicer pa se po njenih besedah število dokazano okuženih in s tem povezane smrtnosti v svetu kar precej ujemajo, pri čemer obstaja naslednja značilnost. Kjer je bilo namreč bolnikov v celoti več, je bila smrtnost tudi višja, kar si razlagajo z nezmožnostjo zdravstvenega sistema, da bi bolnike ustrezno obravnaval.