Premier Janez Janša je po koncu vrha unije minuli četrtek izrecno izpostavil težak položaj turističnega sektorja ter pozval k oblikovanju skupnega koronastandarda za turistične zmogljivosti in storitve na ravni EU, tako da bi se vzpostavilo potrebno zaupanje in s tem omogočilo delovanje te panoge.

Tudi Počivalšek je danes po videokonferenci ministrov EU, pristojnih za turizem, izpostavil, da Slovenija zagovarja usklajene koronastandarde za čas po razglasitvi konca pandemije in dolgoročneje, na primer ko gre za sistem organizacije hotelov. Tega je sama že razdelala, želela bi ga uskladiti tudi s sosednjimi državami in širše na ravni EU, je pojasnil minister v telefonskem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju.

"Slovenski turizem je več kot 70-odstotno odvisen od tujih gostov"

Počivalšek je namreč prepričan, da z razglasitvijo konca pandemije težav še zdaleč ne bo konec, usklajeni standardi pa so po njegovem mnenju pomembni tudi za čim boljšo pripravo tretjega slovenskega protikoronskega svežnja, ki bo osredotočen na turizem. Slovenski turizem je več kot 70-odstotno odvisen od tujih gostov, je spomnil.

Slovenija ima po ministrovih besedah to prednost, da je bila že doslej osredotočena na zeleni in butični turizem, v katerem je prihodnost. Največ težav bo namreč za množični turizem, ki pa ga v Sloveniji k sreči ni, meni Počivalšek. Ob tem je izpostavil tudi prizadevanja, da se Slovence navduši, naj v večji meri spoznajo lepote svoje države, ki da je destinacija za 365-dnevni turizem.

Največ gostov iz Italije

Minister sicer zavrača strah pred diskriminacijo v turizmu na podlagi potnega lista, a obenem izpostavlja, da bo pri odpiranju turizma pomembno, kako dobro določena država obvladuje koronakrizo in da bo treba doreči protokole na meji. S položajem v Sloveniji je zadovoljen, saj da je dobra osnova, da se lahko začnemo malo bolj pogumno spogledovati s popuščanjem ukrepov na področju turizma.

V Sloveniji je največ gostov iz Italije, izpostavlja minister in meni, da bo pri tem verjetno potrebna zadržanost in dokazi, da je kriza v Italiji ustrezno rešena. Na drugem mestu so gostje iz obeh nemško govorečih bližnjih držav, pri katerih pa ima Slovenija življenjski interes, da se čim prej odpre, je ponazoril minister.

Kaj pa lastniki nepremičnin na Hrvaškem?

V povezavi s Hrvaško je spomnil na to, da je 110.000 Slovencev lastnikov nepremičnin na Hrvaškem. Minister je optimist glede reševanja te situacije. Napovedal je, da se bo v sredo pogovoril s hrvaškim ministrom za turizem Garijem Cappellijem. Zavrnil je, da bi šlo za to, da bo Slovenija reševala hrvaški turizem.

Kljub pričakovanemu zmanjševanju turističnih zmogljivosti minister ne pričakuje zviševanja cena, temveč zlasti reorganizacijo in stroškovno prilagoditev turizma. Obenem pa opozarja, da dosedanje načelo, da je v turizmu strah obratnosorazmeren s ceno, tokrat, ko ne gre za terorizem, temveč za imaginarnega sovražnika, prvič ne bo tako.

Minister je tudi izpostavil, da bo na pobudo Slovenije trajnostni turizem ena od tem predsedujočega tria Nemčije, Portugalske in Slovenije. Poudaril je še, da Slovenija podpira vzpostavitev neformalne platforme za spremljanje ukrepanja članic na področju turizma, in povedal, da je bilo danes slišati precej kritik na račun premalo konkretnega odzivanja Evropske komisije.

Glede finančne podpore sektorju turizma pa je Počivalšek dejal, da se težave, ki so se nakazale na zasedanju vrha unije, prenašajo tudi na turizem. Upa, da bo financiranje na voljo preko Evropske investicijske banke (EIB), obenem pa izpostavlja prepričanje, da bi v pomoč celotnemu gospodarstvu in tudi turizmu potrebovali koronaobveznice.

Turizem, ki je v pandemiji izkusil hiter in strm padec povpraševanja ter porast brezposelnosti, v EU zaposluje okoli 14 milijonov ljudi. V Grčiji in na Hrvaškem turizem ustvari okoli 20 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), v Italiji okoli trinajst odstotkov, v Španiji in Sloveniji pa okoli dvanajst odstotkov.