zaenkrat vse povsem prostovoljno

Minstrica Pivčeva je prepričana, da so Slovenci enako dobri ali celo boljši od "sezonskih" Romunov

G.G./STA
15. 4. 2020, 20.29
Posodobljeno: 15. 4. 2020, 20.41
Deli članek:

Povečuje se število interesentov za pomoč kmetijskim pridelovalcem pri sezonskih delih. Poraja pa se vrsta vprašanj glede organiziranja dela in njegovega plačila. Pomisleke imajo tako predstavniki organizacij za pravice delavcev kot kmetje.

Profimedia
Kaj je lepšega kot delo na zemlji, pravi ministrica Pivec.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec pravi, da se je na njihov poziv na pomoč kmetom pri sezonskih opravilih v zgolj štirih dneh odzvalo že skoraj 400 ljudi. Med njimi študentje, delavci na čakanju, brezposelni, upokojenci, družine, samozaposleni v različnih sektorjih, pa tudi zaposleni in tisti, ki bi želeli samo pomagati brez plačila.

Kot izpostavljajo na ministrstvu, je med prijavljenimi veliko takšnih, pri katerih plačilo ne igra ključne vloge: "Delo na polju oziroma pomoč kmetu je za marsikoga lahko priložnost, da je v tem težkem času zaradi čakanja na delo, brezposelnosti, tudi na sploh zmanjšane možnosti dela in gibanja ali drugih razlogov, na svežem zraku, s tem pa zraven poskrbi tudi za svojo psihofizično aktivnost, ob plačilu, ki ga ponudi kmet."

Najnižja urna postavka nižja od zneska minimalne plače

Ob izjemno pozitivnem odzivu interesentov pa na ministrstvu odgovarjajo tudi na očitke glede plač in domnevnega izkoriščanja delavcev, ki prihajajo iz organizacij za zaščito pravic delavcev. Goran Lukić iz Delavske svetovalnice opozarja, da je najnižja bruto urna postavka za začasno in občasno delo v kmetijstvu preračunano nižja od zneska minimalne plače.

Na ministrstvu poudarjajo, da je minimalna urna postavka, ki znaša nekaj več kot pet evrov bruto, določena skladno z zakonom o kmetijstvu. Dejanska višina plačila pa je poslovni dogovor med delodajalcem in iskalcem zaposlitve. Kot poudarjajo, ministrstvo tudi ne podpira dela na črno, zato morajo vsi iskalci zaposlitve ter delodajalci upoštevati vse usmeritve in predpise za legalno delo.

"Izjemno sem razočarana, ker v vseh dobrih projektih v Sloveniji vedno začnemo iskati manj dobre stvari," je izpostavila Pivčeva in ob tem zanikala očitke, da gre za vzpostavljanje sužnjelastniških odnosov ter poudarila, da si želijo predvsem pomagati.

Na hmeljiščih se najbolj mudi

Na ministrstvu podatke prijavljenih posredujejo organizacijam, ki trenutno najbolje poznajo konkretne potrebe. Predviden je tudi poseben portal, kjer se bodo zbirale potrebe in povpraševanja. Pristojne institucije, kot so Zavod RS za zaposlovanje in študentski servisi, pa so tiste, ki urejajo pogodbena razmerja in neposredne stike med iskalci ter ponudniki dela.

"Imamo prve odzive zavoda za zaposlovanje, da so prve pogodbe že sklenjene in so prve napotitve že stekle," je danes povedala Pivčeva in dodala, da so tako na hmeljiščih, kjer se s sezonskimi deli trenutno najbolj mudi, že dobili prvo pomoč.

Na njivi ali v tovarni?

Ministrica se je spomnila tudi prvega razočaranja lastnikov kmetij ob zaustavitvi prihodov romunskih delavcev, ki morajo zaradi varovanja javnega zdravja v času epidemije ob prečkanju meje najprej v karanteno. Ministrica razume, da so kmetje navajeni na prihod delovne sile iz tujine, ampak je prepričana, da so Slovenci prav tako dobri ali pa morda še boljši delavci in bodo to delo prav tako dobro opravili.

Pivčeva namerava projekt kljub negativnim kritikam peljati naprej in ga morda izvajati tudi v običajnih časih. Najprej želi počakati, da vidi, kako bo sistem stekel, potem pa bodo, če bo treba, prilagodili tudi zakonske okvire in sistem optimizirali. S tem odgovarja tudi na pomisleke, da začasno in občasno delo v kmetijstvu poteka po pogodbah civilnega prava, zato nanj niso vezane nobene pravice iz delovnega razmerja.

Pojavile pa so se tudi bojazni, da bi zavod za zaposlovanje lahko brezposelne napotil na občasno delo na kmetijo in da ti tega dela ne bi smeli zavrniti. Kot je izpostavila ministrica, je zaenkrat vse povsem prostovoljno. Če bi se pozneje vzpostavilo sistem obveznih napotitev, pa bi bila to stvar dogovora med različnimi ministrstvi. "Tudi če bi do tega prišlo, pa ne vem, kaj je drugače delati v kmetijstvu kot v tovarni. Še vedno se mi to ne zdi največje zlo, ki se lahko zgodi," je izpostavila.