Kakšno je aktualno stanje v državi v času epidemije bolezni covid-19 in kako bi lahko postopoma znova zagnali nekatere gospodarske panoga, je danes ob 19. uri pojasnil slovenski premier Janez Janša.

Ves denar, ki smo si ga sposodili v času epidemije, bomo morali enkrat vrniti, je dejal Janša.

Kot je uvodoma pojasnil Janša, se krivulja širjenja virusa ne vzpenja več strmo, je "bolj vodoravna, vendar še ne pada." Nekaj skrbi ostaja, brez nadzora gibanja pozitivnih ter dodatnega testiranja njihovih stikov sedanjih omejitev gibanja ni mogoče skrčiti zgolj na nekaj območij. Ukrep omejitve gibanja prešnji teden je tako po njegovih besedah močno omejil širjenje novega koronavirusa, je pojasnil.

Vlada dogajanje okoli pandemije pozorno spremlja, vse pozitivne izkušnje pa ji omogočajo, da lahko razmišlja o sprostitvi nekaterih ukrepov. Ti se bi lahko ob predhodni izpolnitvi nekaterih pogojev začeli sproščati že s prihodnjim torkom. Vlada trenutno proučuje možnost ponovnega postopnega zagona vseh tistih dejavnosti, ki jih je mogoče opravljati ob upoštevanju zadostne medsebojne razdalje drugih preventivnih ukrepov. Sčasoma bo mogoče ob izpolnjenih pogojih sprostiti tudi nekatere omejitve gibanja, vendar, kot je poudaril Janša, se moramo zavedati, da je "alternativa ohlapnega nadzora nad virom okužbe lahko zgolj drastično omejevanje stikov vseh." Pojasnil je še, da nekaterih ukrepov za zajezitev epidemije ne moramo sproščati tako hitro kot države, ki so na epidemijo reagirale dneve ali celo tedne pred nami.

Janša je še zagotovil, da čeprav zakon danes zaradi nekaterih nasprotujočih si pravnih mnenj še ne velja in danes prihaja do nepotrebnih zamud, ta zakon bo uveljavljen, "izplačila bodo, prav tako poračuni za nazaj." Dodal je tudi, da bi lahko z današnjo spremembo referendumske zakonodaje drugi protikoronski paket uveljavili še pred koncem meseca.

Evropska (ne)solidarnost?

Izpostavil je, da imamo epidemijo  v Sloveniji razglašeno od 13. marca letos, medtem ko jo je Litva razglasila že 28. februarja."Tiste, ki so pravočasno zahtevali ukrepe, se je obtoževalo, da sejejo paniko. Kriminalno dejanje spregleda ni bilo omejeno samo na Slovenijo. S koncertov in spektaklov v Španiji in Italiji se je virus razširil po celi Evropi. Na 10 tisoče ljudi je umrlo in še jih bo umrlo," je povedal. 

Dotaknil se je tudi evropske solidarnosti. "Ta je odvisna zgolj od institucij Evropske unije in v praksi ne obstaja. Od EU nismo dobili niti ene maske, niti ene zaščitne obleke ali ventilatorja. Niti eno skupno evropsko naročilo še ni bilo zaključeno še z eno samo dobavo. Lahko se zanesemo nase in na prijatelje v regiji," meni slovenski premier.

Prepričan je, da je bistveno bolje in hitreje kot ob zadnji finančni krizi ukrepala Evropska centralna banka z razširitvijo možnosti zadolževanja ter Evropska komisija z razrahljanjem pravil državnih pomoči ter prerazporejanjem sredstev iz EU fondov, ki lahko pomagajo. Vendar "ključni instrument, tako imenovana koronaobveznica, ki bi omogočil financiranje odprave posledic epidemije po zmerni ceni brez neposrednega pritiska na javni dolg posameznih držav, žal še vedno nima zadostne podpore najbogatejših držav članic Evropske unije." Kot je še pojasnil, se na tej točki danes tehta prihodnost skupne valute in na žalost tudi prihodnost Unije. Izpostavil je še, da se "moramo zavedati, da bomo morali ves denar, ki smo si ga lahko in smo si ga že izposodili za blaženje epidemije nekoč povrniti, zato bomo naredili vse, kar je v naši moči, da ohranimo potenciale našega gospodarstva, delovna mesta in preko tega vitalne elemente slovenske socialne države, da bo breme mogoče razporediti na daljše obdobje brez večjih šokov za blaginjo Slovenije".