Opozorjeni smo bili na dva dokumenta, ki krožita po spletu, v katerih je med drugim zapisano, da ministrstvo za zdravje poziva k zadržanju izplačila dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije covid-19 ter dodatka za delo v posebnih razmerah.

Zakaj? Novi Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ki bo to omogočil – Državni zbor RS ga je sprejel 2. aprila –, »še ni stopil v veljavo, je mogoče prebrati, zato »bo izplačilo izvedeno z zamikom«. V dokumentu, ki naj bi prišel iz ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra, piše, da bo dodatek »praviloma nakazan maja pri izplačilu aprilske plače, za obdobje od 13. 3. 2020 dalje«.

Če bi se pogovorili ...

"Mi smo ogorčeni. Več kot ogorčeni," nam je o potezi ministra za zdravje dejal generalni sekratar Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS) Marjan Meglič, ki dodaja, da gre za nedopustno ignoranco do sindikatov. Dopis ministrstva je bil po njegovem vedenju pripravljen že 2. aprila, do zavodov pa je prišel šele v pondeljek popoldan. Meglič ne more razumeti, da si pristojni minister ali kdo drug iz vlade ni vzel časa za pogovor s sindikati, časa je bilo vendarle dovolj. Zdaj pa, tik pred izplačilom plač za marec, udarec, novica o zadržanju, o zamiku obljubljenega dodatka, ki bo prišel na vrsto šele pri aprilski plači, torej bo nakazan maja.

"Ogorčenje ljudi na terenu je strašno. Ne vem, kaj se bo zgodilo v petek, ko bo nakazana plača," nadaljuje Meglič, ki s tem misli, na zdravstveno osebje v "prvi bojni črni", na tiste v "skafandrih", medicinske sestre, zdravnike in vso zdravstveno osebje, ki je v teh kriznih časih še posebej obremenjeno.

"Povsem drugače bi bilo, če bi se o zamiku plačila pogovorili in zaposlene prej seznanili. Zaposleni bi to verjetno razumeli," zaključuje Meglič, ki še opazarja, da bo tudi te krize enkrat konec in takrat, tako Meglič, "upam, da se zavedajo, da tega ne bomo pozabili."

Usklajevanje med ministrstvi

dodatek
Facebook
O izplačilu dodatka

dodatek
Facebook
O izplačilu dodatka

Omenjeni novi zakon določa, da so zaposleni, ki so pri svojem delu nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije, upravičeni do dodatka za nevarnosti in posebne obremenitve v času epidemije, ki znaša največ 100% urne postavke osnovne plače zaposlenega. Poleg tega Kolektivna pogodba za javni sektor v 39. členu določa dodatek za delo v rizičnih razmerah (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij), in sicer v višini 65% urne postavke osnovne plače zaposlenega, pri čemer oba dodatka skupaj ne smeta presegati 100% urne postavke zaposlenega.

»Ker interventni zakon še ne velja in razlage 11. točke 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor še ni,« je mogoče prebrati v dokumentu, so bili s strani ministrstva za zdravje pozvani, »da se vsa izplačila omenjenih dveh dodatkov zadržijo do uskladitve med posameznimi ministrstvi, z namenom, da bodo vsi javni uslužbenci nagrajeni enako za enako stopnjo izpostavljenosti tveganju oziroma prekomerne obremenjenosti«.

Zaposlovalci prav tako še čakajo na navodila vlade glede obsega in načina zagotovitve sredstev za financiranje omenjenih dodatkov, »saj je v sicer še neveljavnem ZIUZEOP določeno, da se sredstva zagotovijo v proračunu Republike Slovenije«.

Ostra obsodba

V Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so ravnanje ministrstva za zdravje ostro obsodili. Iz njihove izjave je mogoče razbrati, da je omenjeno ministrstvo zdravstvenim zavodom v začetku meseca posredovalo dva poziva s priporočilom, naj zaposlenim zaenkrat ne izplačajo katerega od dveh dodatkov.

»Uvodoma poudarjamo, da je besedilo veljavne 11. točke prvega odstavka 39. člena KPJS nespremenjeno že od njene sklenitve v letu 2008. Gre za veljavno in zavezujočo določbo kolektivne pogodbe, ki so jo delodajalci dolžni spoštovati in na njeni podlagi zaposlenim izplačati vse tiste dele plače, do katerih so upravičeni glede na delo, ki ga opravljajo in glede na pogoje, v katerih se to delo opravlja. Kot Ministrstvo za zdravje samo opozarja(!), so delodajalci, njihova vodstva oziroma predstojniki, odgovorni za organizacijo dela, poslovanje in zakonitost(!) poslovanja. Navkljub temu pa si Ministrstvo za zdravje dovoli priporočiti vodstvom zdravstvenih zavodov in bolnišnic, da do nekakšne ureditve/medresorske uskladitve oziroma do sprejema razlage KPJS s strani Komisije za razlago KPJS ne izplačujejo predmetnega dodatka oziroma izplačevanje le-tega zadržijo. Ministrstvo torej izrecno priporoča zdravstvenim zavodom, da ravnajo v nasprotju s svojimi obveznostmi po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju in KPJS in da v predpisanem roku ne izplačajo dela plače, ki so ga po določilih KPJS dolžni izplačati,« so zapisali v izjavi in dodali, da »vsebina kolektivne pogodbe tudi ne more biti predmet enostranskega urejanja ali medresorskega usklajevanja, saj gre za bipartitno sklenjeno pogodbo, katere vsebina se lahko spreminja samo so soglasjem dveh pogodbenih strank in samo z učinkom za naprej. Morebitna razlaga Komisije za razlago KPJS ali postopek njenega odločanja ne vplivata na odgovornost delodajalcev, da svoje obveznosti izpolnijo v roku in na način, kot ga za to predpisujejo zakon in kolektivna pogodba«.

Ogorčenje pa so izrazili tudi spričo dejstva, da je tak poziv prišel s strani ministrstva za zdravje, ki ni pristojni za tolmačenje in podajanje mnenj v zvezi s plačnim sistemom v javnem sektorju.

Slaba šala

»Glede na navedeno je poziv Ministrstva za zdravje po našem prepričanju nezaslišan in kliče po odgovornosti pristojnih na Ministrstvu za zdravje, današnja zahvala ministra Gantarja medicinskim sestram in babicam ob dnevu zdravja pa se ob tovrstnih pozivih sliši kot cinizem ali zgolj slaba šala,« je zapisano na koncu izjave, pod katero se je podpisal Jakob Počivavšek, vodja Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.

Odziv ministrstva za zdravje

Kot so nam pojasnili z ministrstva za zdravje, z dopisom nikakor niso "določili, da uslužbenci ne bi bili upravičeni do izplačila dodatkov tako za delo v rizičnih razmerah kot do dodatka dodatka za nevarnost in posebne obremenitve za čas epidemije." Razložili so še, da so, ker "ZIUZEOP še ni stopil v veljavo," ker se o "dodatku za delo v rizičnih razmerah iz 11. odstavka 39. člena KPJS še ni izrekla komisija za razlago kolektivne pogodbe" in se "medsebojno še niso uskladila resorna ministrstva," zgolj predlagali, da se v tem trenutku zadržijo izplačila tehdodatkov. Dodajajo, da so prav tako navedli, da bodo izplačila omogočenaza nazaj. "Verjamemo, da bodo vse pristojne institucije v najkrajšemmožnem čas podale svoje mnenje, da bo lahko dodatek čim prej izplačan," so še pojasnili na ministrstvu.