Vlada je že začela z oblikovanjem drugega protikoronskega paketa ukrepov za zagotavljanje likvidnosti slovenskega gospodarstva. Čeprav je Jelko Kacin na dopoldanski izjavi na daljavo dejal, da so oblikovali štiri skupine - skupino za področje gospodarstva in kmetijstva, vodi jo minister Zdravko Počivalšek, skupino za področje financ, ki jo vodi Andrej Šircelj, skupino, povezano za vprašanja v zvezi z delom, šolstvom, socialnimi zadevami, ki jo vodi Janez Cigler Kralj in skupino za predloge opozicije in nevladnih skupin, ki jo vodi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vinko Gorenak - gre pravzaprav za pet skupin. 

Na tiskovni konferenci so včeraj po sestanku na Brdu pri Kranju sodelovali gospodarski minister Zdravko Počivalšek, predsednik GZS Boštjan Gorjup, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah, predstavnica Ameriške gospodarske zbornice Slovenije Nevenka Črešnar Pergar ter vladni govorec Jelko Kacin.

Počivalšek je dejal, da je vlada "v rekordnem času pripravila in sprejela večji paket zaščitnih ukrepov". "Zadovoljen sem, da imamo ukrepe, ki nimajo ideološke barve in odgovarjajo vsem interesom," je izpostavil in dodal, da so se predlogi oblikovali na petih področjih. 

Skrajšanje delovnega časa po vzoru Avstrije

Na področju trga dela so obravnavali možnost koriščenja letnega dopusta v več delih, skrajšanje delovnega časa po vzoru Avstrije, razlike v kriznem dodatku med delavci, ki so prekomerno obremenjeni, in ostalimi. Delodajalci pa so tisti, ki bi samostojno odločali o koriščenju letnega dopusta in glede tistih zaposlenih, ki so izpolnili pogoje za starostno upokojitev. Menijo, da bi bilo pri kriznem dodatku smiselno določiti razlike med delavci, ki so prekomerno obremenjeni, in ostalimi. Predlagali so poenostavitev postopka prijave dela na domu na inšpektoratu za delo ter podaljšanje delovnih dovoljenj za tuje delavce, ki so že v Sloveniji. Med drugim, kot so navedli, želijo zagotoviti in podpreti tudi sezonsko delo v kmetijstvu.

Vlada si bo po Počivalškovih besedah tudi prizadevala za 60 dni podaljšati delovna dovoljenja za tuje delavce, ki so že na delu v Sloveniji, pa tudi zagotoviti in podpreti sezonsko delo v kmetijstvu.

Ugodni krediti za manjša in srednja podjetja?

Na finančnem področju predlagajo ugodne kredite in garancije za bančne kredite za manjša in srednja podjetja, vključujoč posamezne kredite za turizem. Možne rešitve gredo tudi v smeri ustanovitve sklada za reševanje solventnosti, oblikovanja jamstvene sheme ter odloga plačil davkov in prispevkov, je naštel Počivalšek.

Oblikovali so predloge tudi na davčnem področju. Predlagan je bil zamik plačila DDV, odlog plačila trošarin, spremembe DDV za nočitve in prehrano. Oblikovali so tudi ukrepe na področju turizma in kmetijstva. 

Na področju turizma pa so deležniki, tako Počivalšek, izpostavili, da je predlog vrednotnic za turistične agencije ustrezen. Predlagali pa so podaljšanje veljavnosti ukrepov za tri mesece po koncu epidemije ter oblikovanje ukrepov za pridobitev povratnih in nepovratnih sredstev. Sicer pa so predstavniki turizma pozvali tudi k znižanju zavarovalnih premij in DDV ter poenostavitvi postopkov na finančni upravi.

Krediti namesto subvencij

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup je izpostavil, da gospodarstvo potrebuje finančno injekcijo, ki ne bi bila v obliki subvencij, temveč kredita, ki ga bo gospodarstvo v naslednjih letih, ko bo uspešno okrevalo, znalo vrniti

S pametnimi ukrepi lahko gospodarstvo po njegovih besedah zaženemo že danes in mogoče prehitimo konkurenco iz sosednjih držav. "Potrebujemo zaupanje ter jasne in transparentne ukrepe, ki nam bodo pomagali hitro pridobiti sredstva in zagnati gospodarstvo," je poudaril.

Pomembnost trgovcev in trgovk

Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah je izpostavila pomembnost trgovcev in trgovk, ki zagotavljajo preskrbljenost z živili. Navedla je, da gre za največji paket v zgodovini samostojne Slovenije, ki je bil kadarkoli sprejet, ter dodala, da obsega vse prizadete skupine. Lahova je pohvalila slovenske potrošnike, ki spoštujejo ukrepe, in dodala, da veliko težavo predstavlja plačevanje najemnin prostorov pri tistih dejavnostih, ki so zaradi sprejetih ukrepov zaprte. Predlagala je razdelitev tega finančnega bremena na najemodajalca, najemnika in državo. Po predlaganem modelu bi približno 70 odstotkov najemnine pokril proračun, glede preostalega deleža pa bi se morala dogovoriti najemnik in najemodajalec. Najemodajalci od dneva razglasitve epidemije po tem modelu poleg tega ne bi smeli odpovedati pogodb zaradi neplačevanja najemnine."Model morda ni najboljši, računam na to, da ga bomo skupaj izboljšali," je povedala.