Javnost v teh časih hlepi za posamezniki iz vrst zdravstva in državnega vrha, ki bi jim vlivali zaupanje in ki bi delovali na najvišji ravni strokovnosti. Medtem ko so državljani za marsikatero ime prepričani, da nastopa preveč medlo, neusklajeno in neodločno, je trenutno stanje na površje na drugi strani naplavilo tudi take, ki v očeh državljanov vse to so. Med njimi najbolj izstop človeka, ki je tudi v spleti anketi našega medija prepričljivo zmagal. Pretekle dni smo vas spraševali, kdo med tistimi, ki jih te dni na televizijskih ekranih vidimo najpogosteje oziroma nam sporočajo krizne informacije, je najbolj prepričljiv. 

V tokratni anketi smo vas spraševali, koga izmed tistih, ki nam te dni sporočajo krizne informacije, bi postavili na najvišje mesto na lestvici priljubljenosti.

REZULTATI ANKETE:

Koga izmed naštetih bi na lestvici priljubljenosti postavili na prvo mesto?

Andrej Šter – 44,2 %

Janez Janša – 28,4 % 

Matej Tonin – 10,8 %

Jelko Kacin – 6,6 %

Aleš Hojs – 3,1 %

Tomaž Gantar – 2,9 %

Aleksandra Pivec – 2,2 %

Zdravko Počivalšek – 1,8 %

Humor, pokončnost in odločnost

In kdo je ta, ki zdaj uživa izjemno zaupanje in ugled? Andrej Šter, ste povedali. Družbena omrežja, kjer zdaj mnogi iščejo stik z drugimi, ker ga v živo ne morejo izkusiti, so preplavili navdušenci nad Šterom, vodjo konzularne službe ministrstva za zunanje zadeve, ki zadnje tedne rešuje Slovence po svetu, da se lahko zaradi epidemije čim bolj nemoteno in varno vračajo v domovino.

Na spletu ste ga oklicali za »hudomušnega profesionalca«, celo za »odrešitelja«, »za človeka take narave, kot ga Slovenija zdaj še kako potrebuje«. Šter je izredno okreten uradnik, ki svojo ekipo na ministrstvu za zunanje zadeve usmerja natančno in učinkovito – temu v prid govorijo rezultati. Nekaj sto Slovencev (številka se počasi približuje 1000) so s pomočjo diplomacije, tudi zvez, z veliko truda in napora zaradi uspešnih spopadanj z nemogočim že uspeli rešiti, vrniti v domovino.

Krucinal božji

O tem, kako uspešni so in kako cenjen je njihov trud, pričajo tudi listki, razobešeni po prostorih Šterove reševalne celice, s sporočili hvaležnih mater in očetov ter drugih svojcev ljudi, ki so jim pomagali priti domov, na varno. »Sin prišel iz Indije. Mama že kuha juho,« je samo eden od napisov, izobešenih na motivacijskem zidu, kot so ga poimenovali Šter in sodelavci. Ta neutrudno ekipo še kako napaja.

Nekaj posebnega so tudi Šterovi javni nastopi. Retorika, ki jo uporablja, je jasna, razumljiva, prepričljiva, pomirjujoča. Pogosto je tudi hudomušna, mestoma pikra, kar je javnosti še posebej všeč. Zdaj že skoraj legendarna in za splošno javno uporabo »posvojena« je nekoč nekoliko bolj uveljavljena slovenska psovka krucinal, ki jo je izgovoril v odzivu na vprašanje državljana. Dilema slednjega je bila, ali bo družina s šestimi člani zaradi ukrepa, ko se v javnosti ni smelo več zadrževati v skupini več kot pet ljudi (ukrepi o zbiranju na javnem so se medtem že spremenili, zaostrili), zdaj sploh lahko jedla za isto mizo. Šter je na to rekel: »Krucinal božji, seveda lahko šest družinskih članov sedi in je za isto mizo, ni pa smiselno, da pet upokojencev balina.« Pikrih pripomb iz njegovih ust v tem stilu je bilo še kar nekaj in te zdaj krožijo po medmrežju in navdušujejo ljudi.

motivacijski zid
twitter
Motivacijski zid konzularne službe.

Knjige in žar

Kaj vse še je Andrej Šter? Enainšestdesetletni Kranjčan je po poklicu pravnik. Večina se ga spomni kot nekdanjega ministra za notranje zadeve med letoma 1994 in 1997, verjetno pa tudi kot državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu 8. vlade. Zdaj je torej vodja konzularnega sektorja ministrstva za zunanje zadeve. Mnogi ga poznajo tudi kot filantropa, ljubitelja literature, dobrega pevca, mojstra žara, viteza malteškega viteškega reda in še marsikaj.

Živi v Kranju z ženo Meto, s katero imata dve hčerki, pravnico Barbaro in ekonomistko Petro. Andrej Šter je tudi dedek. Sploh te dni, kot je dal vedeti v enem od zadnjih intervjujev, mu druženje z vnukinjo pomeni veliko. Izhaja iz družine s šestimi otroki. V enem od pogovorov za našo medijsko hišo je dejal, da je bil dolgo najmlajši in zato so ga starejše sestre pogosto morale jemati kot »kavcijo« s seboj na zmenke. »Za molk sem bil bogato poplačan – dobil sem tudi jagode s smetano, in ko sem to dobroto pojedel do konca, sem na vprašanje, ali so bile jagode dobre, zvito odgovoril, da so bile kisle …«

Viteštvo in Pika Nogavička

Je zavezan dobroti, osebno in prek malteškega viteškega redu, ki ima v svojem poslanstvu zapisano skrb za ljudi v stiski, hkrati pa skrb za duhovno rast – osebno in družbeno. V njegovem življenju, tako je povedal v kar nekaj pogovorih za različne medije, branje zaseda pomembno mesto, kot literarno delo posebnega pomena pa je izpostavil otroško knjigo Pika Nogavička. Šter ima namreč prek 350 primerkov izdaj te knjige v kar 70 jezikih. Menda ima eno vedno na nočni omarici. Poudarja, da še zdaleč ne gre samo za otroško knjigo, saj so v njej globoka sporočila: o enakosti spolov, o prizadevanjih, ki če so poštena, prinašajo uspeh, in o zavzemanju za ranljive.

Andrej Šter si je kot otrok želel – to je pred leti dejal eni od naših novinark, ki je opravila pogovor z njim – da bi bil nekoč v službi v cerkvi in to kot tisti, ki med mašo pobira denar. Nato se je prebudila želja, da bi bil gozdar, v gimnaziji pa je razmišljal tudi o študiju primerjalne književnosti. A ker sta šla dva najboljša prijatelja na pravo, se je za to odločil tudi on.