Sredi marca je cena 159-litrskega soda nafte prvič po letu 2016 zdrsnila pod 30 dolarjev. Posledično so padle tudi cene pogonskih goriv. Koronakriza je očitno globoke brazde naredila tudi v trg naftnih derivatov. Za liter 95-oktanskega bencina je treba na bencinskih servisih zunaj omrežja avtocest in hitrih cest od preteklega torka odšteti 1,029 evra, kar je 17,6 centa manj kot pred tem. Liter dizelskega goriva pa se je pocenil za 12,9 centa na 1,017 evra (cene se bodo ponovno spremenile prihodnji torek). A kar je katastrofa za trgovce s črnim zlatom, je dobra novica za potrošnike. Samo za primerjavo: 95-oktanski bencin je bil v Sloveniji nazadnje tako poceni maja 2009, ko se je svet spopadal s finančno in gospodarsko krizo, dizelsko gorivo pa marca 2016.

Zakaj so cene tako padle

Kot že rečeno, je eden od razlogov, ki so zamajali temelje naftnega trga, pandemija koronavirusa in posledično manjše povpraševanje za pogonskimi gorivi na trgu. Trgovci s tem še vedno cenjenim energentom se bojijo, da bo zaradi trenutnega stanja prišlo do recesije, s tem pa tudi do zmanjšanja povpraševanja po nafti po vsem svetu. Poleg koronakrize je razlog tudi v cenovni vojni, ki je vzniknila med proizvajalkama črnega zlata, Savdsko Arabijo in Rusijo, ki nista našli skupnega jezika glede načrpanih količin. O razlogih za padec cen smo povprašali tudi družbo Petrol, v kateri so padec cen v začetku marca pripisali temu, da v okviru Opeca ni bil sklenjen dogovor, »pozneje pa se je pri ceni že začel odražati vpliv trenutne krizne situacije«.

Se obeta dvig trošarin?

Če bodo cene nafte na svetovnih trgih še naprej padale, bodo vse nižje tudi cene pogonskih goriv. A bi padec cen lahko upočasnila vlada, in sicer z dvigom trošarin. Do zdaj se za tak korak še niso odločili, toda najverjetneje je ob nadaljnjem padanju cen samo še vprašanje časa, kdaj bodo to storili. Nazadnje je v trošarine posegla vlada pod vodstvom Mira Cerarja maja 2018, ko jih je v času izrazite rasti cen črnega zlata na svetovnem trgu znižala. Na Petrolu odgovarjajo, da »trenutno gibanje cene surove nafte kaže, da na krajši rok ni pričakovati sprememb pri cenah naftnih derivatov, bo pa daljša gospodarska kriza zagotovo imela vpliv na nivo cene naftnih derivatov na dolgi rok«. Opozorili so še na dejstvo, da danes še ne poznamo razsežnosti trenutne krize, zaradi česar je težko predvideti, kaj se bo dogajalo v prihodnje.

Bi lahko ostali brez goriv?

Vlada je v začetku koronakrize sprejela sklep za povečanje blagovnih rezerv, a ne tudi tekočih goriv. Kljub temu naj bi bilo v državi zaloge z naftnimi derivati za okoli tri mesece. Kot pravijo trgovci, dobava teh za zdaj poteka normalno, zato za zdaj za sproščanje rezerv ni razloga.