V Skupnosti občin Slovenije (SOS) so pojasnili, da sicer zbirajo podatke o ukrepih posameznih občin, nato pa si te informacije občine medsebojno izmenjujejo. Preglednica, ki se sproti posodablja, je dostopna na spletni strani skupnosti občin, iz nje pa je razvidno, da se občine za zdaj v manjši meri poslužujejo ukrepa razkuževanja javnih površin.

Tako so ta ukrep doslej od občin, ki so članice skupnosti, uvedli le v Gornjem Gradu, Loški dolini, Zrečah, Radencih, deloma v Kanalu ob Soči in enkratno v Radovljici. So pa v več občinah na morebitno uvedbo tega ukrepa pripravljeni.

Podobno so tudi v Združenju občin Slovenije (ZOS) navedli, da občine članice pri ukrepih razkuževanja javnih površin sprejemajo različne odločitve. "Kako naj pri tem postopajo, na ravni združenja nismo svetovali enotnih ukrepov, saj imamo na državni ravni ustrezne institucije, ki dajejo ustrezna navodila in usmeritve," so pojasnili.

Enako velja za Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS), kjer verjamejo, da bodo občine glede razkuževanja denimo površin pred trgovskimi centri in bencinskimi servisi sledile ustreznim strokovnim usmeritvam.

So pa v ZMOS pojasnili, da v okviru njihove skupščine, ki jo sestavljajo župani mestnih občin, potekajo redni usklajevalni sestanki prek videokonferenc. V okviru izmenjave informacij med župani so bili seznanjeni, da so razkuževanje javnih površin doslej uvedli v mestnih občinah Koper, Nova Gorica in Kranj.

Dodaten strošek

Ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa sicer občinam predstavljajo dodaten strošek. Poleg tega v tem trenutku še ni jasno, kakšna bo javnofinančna situacija za občine po koncu te krize, saj bi njihovi ukrepi lahko imeli očiten vpliv tudi na proračune, so opozorili v SOS.

Zato so v skupnosti vlado že pozvali, naj čim prej v zakonodajni postopek vloži predlog zakona interventne narave, s katerim bi bila povprečnina za leto 2020 določena v višini 623,96 evra, za leto 2021 pa v višini 628,20 evra. Prav tako je so v skupnosti k čim prejšnjemu sprejemu predloga zakona o finančni razbremenitvi občin. Tudi v ZMOS upajo, da bodo vsi stroški, ki bodo dodatno nastali občinam zaradi epidemije, jim povrnjeni iz državnega proračuna.

So pa tako v ZOS kot v SOS občinam članicam predlagali, naj s svojimi ukrepi za blažitev posledic epidemije počakajo, dokler ne bodo dokončno jasni in potrjeni vsi vladni ukrepi.

Nadejajo se namreč, da bodo vladni ukrepi za pomoč gospodarstvu in številnim drugim prizadetim organizacijam ter skupinam državljank in državljanov imeli pozitivne učinke tudi za lokalno skupnost oz. občanke in občane.

Če se bo naknadno izkazala potreba po pomoči občinam, pa v SOS občinam priporočajo, naj se uskladijo in sprejmejo čim bolj pravične ukrepe za tiste, ki so utrpeli največjo škodo zaradi nastale krize.