Kacin je uvodoma poudaril, da polemika okoli smotrnosti strožjih ukrepov, ko gre denimo za čiščenje in preprečevanje zbiranja, ne pojenja. "Teh dilem preprosto ne razumem," je dejal Kacin in poudaril, da po grobih ocenah države OECD vsak teden krize izgubljajo 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda, kar za Slovenijo pomeni 33 milijonov evrov na dan. Obenem pa eni še vedno dvomijo v to, da je treba epidemijo premagati čim prej in biti pri tem maksimalno discipliniran.

Le upočasnjevanje širjenja okužb po navedbah Kacina samo po sebi nič ne pomeni, dokler bo namreč število novookuženih raslo, ne bomo uspešni, dokler bo vsak, ki je pozitiven, okužil vsaj eno osebo, se bo kriza poglabljala. "To ni vlak, ki vozi po vnaprej postavljenih tirnicah, mi sami ga upravljamo," je še poudaril.

Kacin je za zaključek dodal še dobro novico, da je Slovenija na lestvici držav  EU po številu okužb na prebivalca "padla" za eno mesto. "Zdaj smo na 14. mestu. A povprečnost ni dovolj. Mi moramo epidemijo premagati," je dejal. Kacin je glede smiselnosti tako strogih ukrepov, glede na to, da predstavljajo pogrom za gospodarstvo, dejal še, da je "bolje biti živ in bankrotiran kot mrtev in bogat." Ob tem je priznal, da se takšne izjave za vladnega govornika sicer ne spodobijo. Pojasnil je še, da številke ne kažejo, da smo že blizu vrha epidemije, zato se pripravljamo na precej težjo situacijo, ko bo treba intenzivno zdraviti in priključiti na umetno predihavanje veliko večje število bolnikov.

Razmere v domovih za starejše

Ribičeva je pozdravila včerajšnji poziv direktorja Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleša Rozmana, ki je svojce oskrbovancevv domovih za starejše pozval, naj pokretne vzamejo domov. Gre za najbolj ranljive skupine, zato tudi Ribičeva svojce poziva, naj o tem resno razmislijo in se tega lotijo z vso vnemo, pri čemer naj ne skrbijo, da oskrbovanca ne bo mogoče vrniti v dom. Ob tem je dodala, da naj se vsi, ki se bodo za to odločili, z oskrbovanci temeljijto pogovorijo, da to ne pomeni, da bodo domov odšli za dve uri, temveč dva, tri tedne ali tudi več.

"Predstavljajo si vašo stisko in vas razumemo, da vam mora biti v teh časih izredno težko. Naša prva skrb je, da so stanovalci v dobrih rokah in da jih zaščitimo," je sicer Ribičeva še sporočila svojcem oskrbovancev. Pojasnila je tudi, da so sprejeli vrsto organizacijskih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb v domovih za starejše ter da vsi domovi, ki nujno potrebujejo zaščitno opremo, to tudi dobijo. Opreme pa ne dajejo na zalogo.

V domovih že od 6. marca velja ukrep prepovedi obiskov, sprejeti pa so tudi drugi ukrepi. Na vhodu domov je poskrbljeno za razkuževanje čevljev, zaposleni pa prihajajo na delo z zamikom. Na vhodih domov se meri telesna temeperatura. V primeru odstopanja mora zaposleni to povedati nadrejenemu, da ta poskrbi, da se ugotovi vzrok. Ob dostavi hrane se razkužujejo vozički za hrano, tako ko pridejo v sobo in kasneje, ko se vrnejo v kuhinjo. Posoda, v kateri je dostavljena hrana, se ločeno zbira zunaj doma. Pere se po tem, ko se opere že vsa posoda, ki se jo uporablja v domu. Po tem se razkuži še pomivalni stroj.

Doslej so okužbe potrdili pri stanovalcih in zaposlenih v "sedmih ali osmih" domovih za starejše, je še dejala Ribičeva. Največ okuženih je v domovih v Šmarju pri Jelšah in v Metliki. Skupno se je tam okužilo 137 oskrbovancev in 30 zdravstvenih delavcev.