Ob tem je napovedal še, in to je tisto, kar je Slovencem najbolj nagnalo strah v kosti, da bo pri nas prihodnji konec tedna okuženih 5000, nekaj dni zatem pa več kot 14.500 ljudi. Od tega bo, tako je dejal, deset odstotkov okuženih na intenzivni negi, kar bi pomenilo, da bi imeli čez okoli deset dni do dva tedna 1400 hudo bolnih. 

Danes je torej bistveno, poudarja Malovrh, da čim bolj upoštevamo in izvajamo ukrepe, da ostanemo psihično in fizično v dobrem stanju, da smo optimistični, da ni panike, in uspeh bo zagotovljen.

Tadej Malovrh, doktor medicinskih znanosti s področja imunologije, se je v sklopu svoje akademske svobode za naš časnik že v soboto odzval na Trampuževe besede. Dejal je, da so tudi njega presenetile takšne projekcije. »Zakaj in kako je epidemiološke podatke o covid-19 pri nas gospod Trampuž uporabil za izračun, mi ni znano, prav tako ni navedel uporabljenih metod. A obstaja zanimivo dejstvo, da je pred leti prav tako komentiral epidemijo gripe in je iz svojih izračunov napovedoval apokaliptično število mrtvih v Sloveniji. Njegova predvidevanja se takrat na srečo niso uresničila,« je dejal Malovrh. 

»Menim, da ni čas, da bi zdaj poslušali solo akcije nekaterih, ki tako ali drugače postavljajo prognoze za covid-19. Če se že mora prognozirati to bolezen, potem naj bo to rezultat skupine, ki ga uradno določi država. Takšne analize se namreč izvaja v strokovni skupini. Delo je interdisciplinarno in nikakor ne individualno. Menim, da ga ni junaka, ki bi na tem področju vse vedel in poznal. Kljub nekakšnemu matematičnemu modelu bolezni, ki se zdi idealno pripravljen, pogosto prihaja do evidentnih odstopanj med rezultati modeliranja v primerjavi z dejanskim potekom bolezni.«

Okužena prišla na sestanek

Malovrh je tudi župan občine Velike Lašče, kjer so imeli enega izmed prvih obolelih za covid-19 in tudi, kjer je na sejo občinskega sveta prišla svetnica, ki je bila pozitivna na koronavirus. »Danes je od tega nesrečnega dogodka minilo že 18 dni. Okužba se je prenesla na dva druga svetnika, ki sta po mojih informacijah v tem trenutku brez večjih zdravstvenih težav. Ko smo analizirali, zakaj sta se ravno ti dve osebi okužili, se je izkazalo, da sta se nekoliko dlje časa tako ali drugače zadrževali z okuženo osebo znotraj varovalnega pasu metra in pol.«

Naš sogovornik je sicer s tem, kako je država odreagirala na epidemijo, zadovoljen. »Še vedno trdim, da je Slovenija odlično odreagirala na epidemijo covid-19. Sliši se sicer kup kritik, pa zelo malo idej, kako bi se lahko bolje organizirali. Jasno je, da so ukrepi za marsikoga velika obremenitev, morda tudi kršenje demokracije ali pa ustavne ureditve. Pa vendar, smo v epidemiji, kjer ni prostora za popolnoma svobodno gibanje, morajo biti predpisani ukrepi, ki na ravni družbe in osnovne celice, družine, kar najbolj preprečujejo širjenje okužbe,« pravi. 

Šokantna statistika umrljivosti

Dodaja, da če bo šlo tako naprej, Sloveniji ni treba pričakovati italijanskega ali španskega scenarija. »Če pogledamo zemljevid Slovenije glede števila okužb po pokrajinah, bi lahko pričakovali, da bo velika obremenitev z okužbami ob meji z Italijo, pa to ne drži. Če se spomnimo, kako hitro so na tem območju uvedli preventivne ukrepe, pri čemer ostala Slovenija takrat sploh še ni dojemala njihovega pomena.« 

Glede situacije v Italiji in Španiji, na kateri, in njuno situacijo z obolevnostjo in smrtnostjo, zdaj vsi s strahom pogledujemo, Malovrh še pravi, da so številke v teh dveh državah res grozljive, vendar »nam manjka podatkov, da bi opravili statistične analize in primerjave. Se je kdo vprašal, koliko ljudi živi tam v primerjavi s Slovenijo? Italija ali Španija imata mesta, kjer samo v posameznem mestu živi precej več ljudi kot v celi Sloveniji skupaj in v tako gosto naseljeni skupnosti so definitivno drugačne interakcije med ljudmi ter s tem drugačne epidemiološke razmere kot pri nas, kjer smo veliko bolj razpršeni. In če temu dodamo še razlike v prej omenjeni mentaliteti in s tem povezanim upoštevanjem in izvajanjem predpisanih ukrepov, potem je zaključek le, da primerjava Slovenije z Italijo ali Španijo ni na mestu.«

Imunolog Malovrh poudarja še, da podrobnosti ne pozna, da je tudi on, kot ostali, omejen na podatke iz medijev. »Celostno sliko dogajanja v Italiji ali Španiji najverjetneje poznajo samo v njihovih državnih vrhovih. Pa vseeno glede na poznavanje mentalitete teh ljudi, načina življenja, razporeditve ljudi in njihove gostote, vsega ne moremo tako enostavno primerjati s Slovenijo. Kaj nas čaka? Kje pa piše, da so oni pred nami, menim, da smo prej mi pred njimi in da imamo rezultate, kakršne imamo! Trik je v poročanju in s tem v začetku evidentiranja vsega.«

Obnašanje virusa

Ko enkrat prebolimo …

Za zdaj še ni mogoče napovedati, ali so tisti, ki so preboleli covid-19, zdaj nanj imuni in koliko časa bo imunost trajala.

O tem, ali se bo virus vrnil oziroma bo med nami kar ostal ter kdo bo nanj imun, pravi, da če neki povzročitelj bolezni (lahko je to tudi virus) določene populacije ne pomori, se dogaja prav to. »Pojavi se populacijska imunost, ki nas kot skupino ščiti, da se bolezen ne širi med osebki tako hitro, kot se trenutno pri tem, novem koronavirusu, SARS-CoV-2. Populacijska imunost je v bistvu seštevek imunosti vseh posameznikov in več kot je v populaciji imunih, manjša je možnost, da se bo neki povzročitelj širil naprej. To si lahko predstavljamo, kot da nam virus trka na vrata, in ker smo imuni, vrat ne odklenemo. Virus mora naprej, da pri nekom najde odprta vrata. Več ko je takšnih, ki imajo vrata zaklenjena, manjša je verjetnost, da bo virus kje lahko vstopil in povzročil bolezen.«

Nadalje razlaga, da je karkoli konkretnejšega o populacijski imunosti proti SARS-CoV-2 trenutno preuranjeno napovedovati, saj se na področju laboratorijske diagnostike še ne opravlja množičnih testiranj, s katerimi dokazujemo specifična protitelesa proti temu virusu. »Protitelesa so namreč eden izmed efektorskih produktov imunskega sistema, ki nas ščitijo. Populacijsko imunost lahko pričakujemo kot posledico naravnega prekuževanja, kot se trenutno dogaja v poteku te koronavirusne pandemije (nekatere države so celo zagovarjale takšen pristop k zatiranju bolezni), ali pa jo dosežemo drugače, umetno, da čim več osebkov v populaciji cepimo proti določenemu povzročitelju, da dosežemo primerljiv učinek. Pri cepljenju proti SARS-CoV-2 je trenutni problem, da še ni registriranega učinkovitega cepiva. No, in ko je populacija enkrat imuna, potem lahko pričakujemo, da se bolezen širi v manjšem obsegu, počasneje in da so klinične oblike blažje, kar pa ni nujno za tiste posebno ogrožene predstavnike populacije. Iz praktičnih izkušenj pri določenih primerljivih virusih smo spoznali, da se virus ohranja v tako imenovanih rezervoarjih virusa. Pri SARS-CoV-2 znanost že marsikaj ve in pozna v tej smeri, vendar kljub temu glede tega ostaja še precej nepojasnjenih dilem.«

Zboleli dvakrat

Za zdaj tudi še ni mogoče povedati, ali so tisti, ki so preboleli covid-19, zdaj nanj imuni in koliko časa bo imunost trajala. Imunolog namreč razlaga, da kolikor mu je v tej smeri dostopna strokovna literatura, še ni nekih zelo jasnih podatkov, izvedenih je namreč premalo celovitih raziskav. »Eno je dejstvo, da imamo opravka z boleznijo, staro manj kot pet mesecev, drugo pa je pomanjkanje analiz rezultatov prej omenjenega serološkega testiranja. Malo me skrbi podatek, da so se nekateri, ki so preboleli covid-19, znova okužili z istim virusom. Z vso svojo kritičnostjo upam, da to ni pravilo in da gre za izjemo, potrjeno na Kitajskem. Predlagam, da smo na tem področju še potrpežljivi, dokler se ne zbere dovolj podatkov, ki nam bodo dali jasen odgovor na to vprašanje.«

Za konec Malovrh našim bralcem sporoča, da je tisto, kar lahko zagotovo napove, da se bo epidemija covid-19 (in pandemija) enkrat končala. »Imeli bomo nekaj žrtev in pahnjeni smo, bomo v gospodarsko krizo. Sicer smo si pa Slovenci že dokazali, da ko nam voda resnično teče v grlo, znamo potrpeti in stopiti skupaj. Tako naj ostane tudi tokrat!«