sonja šmuc
Robert Balen
Direktorica GZS Sonja Šmuc

Predsednik vlade Janez Janša je ob včerajšnji predstavitvi ukrepov za omejitev škode, ki jo povzroča epidemija covida-19 v Sloveniji, napovedal, da vlada že pripravlja drugi paket ukrepov. Prvi sveženj po njegovih besedah sicer obsega 90 odstotkov vseh predlogov, ki jih je prejela vlada.

Začasno bi ukinili odpravnino

Gospodarska zbornica Slovenije je vladi posredovala predloge ukrepov za pomoč gospodarstvu in ukrepe na trgu dela. Ker gre za predloge gospodarstvenikov, bi v primeru njihove uveljavitve najkrajšo seveda potegnili zaposleni.

V oči najbolj bode predlog, po katerem bi odpuščeni delavec ostal brez odpravnine. V nasprotju z menedžerji, ki ob predčasnih odhodih v žep pospravijo več deset tisoč evrov, delavcu pripada uboga odpravnina. Če je v podjetju delal deset let, potem prejme dve svoji povprečni plači.

Na GZS tako predlagajo »prehod zaposlenih brez čakalne dobe in odpravnine med brezposelne za dobo največ šestih mesecev. Osebe dobijo 80 odstotkov svoje plače, a ne manj, kot je minimalno nadomestilo za čas brezposelnosti.« To so nam sporočili iz GZS. Ob tem bi se delodajalec zavezal, da bo najmanj dve tretjini iz kvote tako odpuščenih zaposlil nazaj pod enakimi pogoji najpozneje v šestih mesecih.

Največ ena tretjina tako odpuščenih bi se torej obrisala pod nosom za odpravnino, saj ni nujno, da bi jih delodajalec zaposlil nazaj.
Predlog ima za zaposlenega še eno težavo, če je bil namreč delavec v zadnjih dveh letih zaposlen manj kot devet mesecev, mu sploh ne pripada nikakršno nadomestilo za brezposelnost.

Po navedbah gospodarske zbornice gre za začasen ukrep, a tudi dvig davka na dodano vrednost leta 2013, ko se je država srečevala s posledicami zadnje finančno-gospodarske krize, je bil začasen. Sedem let pozneje DDV še vedno znaša 22 odstotkov.

Ukrepi za ohranitev kupne moči

Medtem ko bi gospodarstveniki sveže brezposelnemu odtegnili odpravnino, pa v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije nasprotno menijo, da je treba z ukrepi ohraniti kupno moč ljudi in spodbuditi potrošnjo po umiritvi razmer. »Trenutne razmere nedvomno predstavljajo vse pogoje za globoko socialno krizo,« opozarja ZSSS.

V sindikatih tako med drugim predlagajo, da vlada prepove zvišanje cen osnovnih življenjskih potrebščin in zniža stopnjo davka na dodano vrednost na osnovne življenjske potrebščine.

Prav tako bi morala vlada po njihovi oceni začasno zamrzniti ceno pogonskih goriv in kurilnega olja. Predlagajo tudi najmanj 30-odstotno znižanje cen elektrike in komunalnih storitev za obdobje od začetka marca do konca junija. Vlada naj v tem obdobju za najmanj 30 odstotkov zniža najemnine za stanovanja v državni ali občinski lasti, enako naj priporoči tudi zasebnim najemodajalcem, še predlagajo v zvezi sindikatov.

Davkoplačevalci prav gotovo podpirajo sindikalni predlog, po katerem bi država omogočila odlok plačila dohodnine za lansko leto do konca leta oziroma vsaj obročno izplačilo dohodnine za lani do višine 1000 evrov, ki bi jo lahko poravnali do konca leta 2021. Svoj delež bi morale po mnenju sindikalistov prispevati tudi banke, zato predlagajo, da bi te za najmanj 50 odstotkov znižale stroške bančnega poslovanja s fizičnimi in pravnimi osebami. Ob tem naj olajšajo dostop do bančnih kreditov, katerih namen je energetska obnova stavb oziroma vlaganje v večjo energetsko učinkovitost stavb s poroštvom države. Poleg tega bi se morale centralna banka, banke in lizinške hiše po mnenju ZSSS dogovoriti, da se obresti na finančne obveznosti posameznikov oprostijo ali se znižajo vsaj za polovico.

Koronasklad

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije med drugim predlagajo še oblikovanje posebnega »koronasklada«, v katerega bi bilo mogoče donirati sredstva za rešitev krize – po zgledu donacij za obnovo pariške katedrale Notre-Dame po požaru.