Ali se je Angela Merkel pri tem ozirala na razvoj v Italiji, kjer so minuli teden ustavili vso nenujno proizvodnjo, bodo pokazali prihodnji tedni. Anketa, ki jo je med podjetji opravila Gospodarska zbornica Slovenije, pa razkriva, da so »razmere gospodarskih subjektov vsak dan bolj alarmantne«.

»Dejstvo je, da smo iz zdravstvene krize že prešli v globoko gospodarsko krizo. Po izkušnjah zdravstvena kriza traja okoli dva meseca in pol. Če se bo podoben scenarij uresničil v Sloveniji, je pričakovati, da bi epidemijo, ki ogroža zdravje ljudi, lahko prebrodili nekje do sredine maja,« so ocenili v zbornici in dodali, da bodo odločitve, ki jih vlada sprejema v teh dneh, odločale o tem, kako globoka bo gospodarska kriza, koliko časa bo trajala in kakšna bo posledično socialna kriza.

Temu velja dodati, da je velika odgovornost prav pri podjetjih, ali bodo zmanjšanemu povpraševanju prilagodila svoj delovni proces, da bo karantena lahko spoštovana tudi v proizvodnih obratih. Karanteni je namreč že žrtvovano javno življenje, zasebno je zaprto med štiri zidove, le z napori vseh pa bomo virus iztrebili v roku enega meseca, kar bi bil optimistični scenarij.

kranj korona
Bobo
Če pride do pesimističnega scenarija bo slovensko zdravstvo pred epidemijo klecnilo. Prizor izpred ZD Kranj.

Koronavirus je namreč s kolektivnimi napori uspelo iztrebiti le Kitajski, iz katere prihajajo le še podatki o uvoženih primerih obolelih. Vse ostale države se z epidemijo bolezni covid-19 še ukvarjajo. Naša meji na Italijo, ki je v njej kar najbolj prizadeta.

Z odgovorom na vprašanje, kaj se zgodi, če nam virusa v državi s strogo karanteno ne uspe iztrebiti v enem mesecu, se na svojem blogu ukvarja ekonomist Jože P. Damijan. Odgovor ne bo všeč nikomur, ki je izkusil sodobni svet – ta bi se lahko začel deglobalizirati v smislu omejevanja prostega pretoka ljudi in dobrin.

Optimistično: BDP pade za 6,3 odstotka

»Optimistični scenarij je, da bomo s strogo karanteno, ki nam je/bo v državi zapovedana, v 40 dneh do dveh mesecih v Sloveniji praktično izkoreninili virus, tako kot so ga v Wuhanu na Kitajskem. Vendar bo na nivoju države še vedno morala obstajati izolacija pred zunanjim svetom, saj glede na razvoj epidemije v naši soseščini ni za računati, da bo vsem našim sosedom uspelo istočasno iztrebiti virus. Ko bo virus izkoreninjen, lahko gospodarska aktivnost štarta s polno paro, vendar v spremenjenih okoliščinah,« na Damijan blogu piše Drago Babič. Po oceni Damijana bi se po tem scenariju BDP zmanjšal za 6,3 odstotka.

Pesimistično: BDP pade za 14 odstotkov

Pol leta zelo zmanjšan obseg poslovanja 93 odstotkov vprašanih opozarja na resne težave v poslovanju. 40 odstotkov jih ocenjuje, da se bo zaradi motenj v poslovanju zaradi koronovirusa prihodek v marcu zmanjšal za več kot 70 odstotkov, 18 odstotkov jih meni, da se bo znižal vsaj za 50 odstotkov, 18 odstotkov pa, da se bo prodaja v marcu zmanjšala vsaj za 30 odstotkov. Večje težave izpostavljajo mikro in mala podjetja, saj jih polovica ocenjuje, da se jim bo prihodek v marcu zmanjšal za več kot 70 odstotkov.

»Pesimistični scenarij je, da nam ne bo uspelo učinkovito zajeziti virusa, tako da se bo ta še naprej bolj ali manj široko pojavljal med ljudmi. Ker ne bomo mogli preživeti daljše karantene od dveh do treh mesecev, saj bo treba od česa živeti, tudi bolnišnice in zdravstveno osebje bodo preobremenjeni, bo treba gospodarske dejavnosti ponovno zagnati. To bo širjenje virusa še pospešilo, največ, kar bi lahko naredili, je, da zaščitimo najšibkejše, to je starejšo populacijo, za katere bi se karantena podaljšala na celo leto. Kljub temu bo virus zahteval precej več žrtev kot v prvem primeru, tudi med mlajšimi. Zato bo tudi gospodarstvo delovalo s slabšim učinkom, na koncu bo človeška in ekonomska škoda precej večja kot pri prvem scenariju,« piše Babič. Po oceni Damijana bi se po tem scenariju BDP zmanjšal za 14 odstotkov.

Če želimo uspeti pri prvem scenariju, »moramo rigorozno izpeljati karanteno. Na nivoju družin oziroma individualnih oseb je to že vpeljano, na nivoju gospodarskih družb pa zaradi parcialnih interesov kapitala ne,« dodaja Babič.

Zato poziva k prepovedi »gospodarske aktivnosti, pri kateri ni možno zagotoviti varnosti delavcev pred okužbo in kjer se ustrezni varnostni predpisi ne izvajajo (prisotnost zdravnika/sestre v tovarni, ki dnevno kontrolira zdravje delavcev ob prihodu na delo, uporaba zaščitnih sredstev, zagotavljanje fizične distance in tako dalje)«. Babič, ki je tudi sam podjetnik, na tem mestu spominja, da so direktorji podjetij kazensko in odškodninsko odgovorni za varnost svojih delavcev.