»Vsi smo poklicani in odgovorni za to, da se obnašamo tako, da bo cena epidemije čim nižja,« je prejšnji petek pred glasovanjem o ministrski ekipi nove vlade dejal njen predsednik Janez Janša. Iz vrst nove vladne ekipe smo poslušali pozive, da zdaj ni čas za delitve, ampak da je treba stopiti skupaj.

Že nekaj ur pozneje je vlada na prvi seji zamenjala vrhove policije, vojske in obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo (OVS). V četrtek popoldne je razrešila še Nino Pirnat, direktorico NIJZ, osrednje nacionalne institucije, ki je zadolžena za pripravljenost in odzivanje na področju nalezljivih bolezni. Znašla se je v nemilosti predsednika vlade in ministra za zdravje Tomaža Gantarja.

Uradno so Pirnatovo premestili na ministrstvo. Že v mirnih časih bi zamenjava na vrhu institucije, ki zaposluje več kot 500 ljudi, pomenila določen zastoj pri njenem delu. Še toliko težje je razumeti, zakaj se je vladi mudilo v času največje epidemije v Sloveniji po osamosvojitvi zamenjati vodstvo institucije, ki je ključna na področju preprečevanja epidemij.

Ključna institucija na stranskem tiru

Zamenjava Nine Pirnat z Bojano Beović na čelu strokovnega dela državnega kriznega štaba ima več razsežnosti. Najprej politično. Kot že omenjeno, je Nina Pirnat članica SD, Bojana Beović pa je že vrsto let v SDS. Še pomembnejša – ali pa za koga tudi ne – je strokovna plat. Če je Beovićeva strokovnjakinja s področja infektologije, je Pirnatova epidemiologinja. 

Pirnatova je vodila NIJZ od marca 2018, torej še iz časa vlade Mira Cerarja. Širša javnost jo je v zadnjih tednih spoznala na novinarskih konferencah, na katerih je razlagala, kakšno je stanje okuženosti s koronavirusom v Sloveniji. Zadnjič se je pred novinarji pojavila v petek, 13. marca. Le nekaj ur pozneje je državni zbor potrdil novo Janševo vlado. Že naslednji dan Pirnatove ni bilo več pred novinarji. Ob novem predsedniku vlade je stala Bojana Beović, članica SDS, ki je bila imenovana za vodjo strokovnega dela državnega kriznega štaba. Od takrat Pirnatove, sicer članice SD, ni več na vladnih novinarskih konferencah. Nova Janševa vlada je že v prvih urah mandata popolnoma marginalizirala NIJZ. Vso komunikacijo je preusmerila na ministrstvo za zdravje. Po podatkih, ki so jih priobili na Necenzurirano.si, je v zadnjih dneh prihajalo do absurdnih situacij. Medtem ko so podjetja klicala na NIJZ za informacije o ukrepih za zaščito zaposlenih, s katerimi bi lahko zagotovili nadaljevanje dela, so dobivala odgovor, da morajo poslati elektronsko pošto na ministrstvo.

Pirnatova je takoj postala tarča medijev blizu SDS. Spletna stran Nova24TV ji je očitala »neresnost glede informiranja javnosti«, čeprav je NIJZ že takrat dnevno objavljal podatke o številu okuženih in opravljenih testov. V ponedeljek, na tretji dan Janševe vlade, se je retorika omenjenih medijev še zaostrila. »Tandem Šarec-Pirnat nas je pripeljal v izredno stanje!« je bilo mogoče prebrati na Nova24TV.

bojana-beovič
STA
Od 14. marca javnost po strokovni plati informira Bojana Beović, članica SDS, ki je bila imenovana za vodjo strokovnega dela državnega kriznega štaba.

Elektronska sporočila: kaj je odpisal Janez Janša

Dan pozneje, v torek, je delo NIJZ javno kritiziral novi minister Tomaž Gantar. »Napačno so ocenili situacijo, s tem pa je Slovenija tudi zamudila ključno obdobje, ko bi lahko prej ukrepali. S pravimi ukrepi smo zamudili teden ali deset dni,« je dejal Gantar. Njegove besede so med epidemiologi, ki že več tednov delajo po štirinajst ali še več ur na dan, vzbudile veliko ogorčenje.
To je razvidno tudi iz elektronskega dopisovanja med posameznimi epidemiologi, Janšo in Gantarjem, ki so ga na Necenzurirano.si dobili na vpogled.

»Vezano na našo izjavo o neodzivnosti NIJZ je ta v kontekstu dela epidemiologov nekorektna. Epidemiologi delamo skoraj noč in dan na terenu in pri pripravi številnih navodil in priporočil, ki jih zahteva oziroma potrebuje stroka in javnost. (...) Vsi delamo altruistično, grozi pa izgorelost imenovanih specialistov, saj nas je v okviru kvote zaposlenih (...) zelo malo. Na območnih enotah je ponekod samo po en epidemiolog za terensko epidemiologijo,« piše v sporočilu, ki ga je Gantarju v sredo dopoldne poslala Alenka Trop Skaza, vodja celjske območne enote NIJZ.

Le nekaj minut pozneje ji je z elektronskega naslova SDS odgovoril Janez Janša: »Minister ni imel v mislih vas, pa tudi javnost ni tako razumela, ampak vodstvo.« S tem je neposredno pokazal na Nino Pirnat.

Pritrdil mu je tudi Gantar. »Res je bila mišljena neodzivnost vodstva NIJZ, predvsem v navezi na pozen odziv in napačno presojo nevarnosti covida-19,« je zapisal Gantar. Alenka Trop Skaza se je v zadnjih dneh omenjala kot najresnejša kandidatka za položaj Pirnatove. Leta 2014 je bila kratek čas ministrica za zdravje iz kvote Desusa, iz katere prihaja Gantar. Pred Pirnatovo je NIJZ vodil Ivan Eržen, prav tako član Desusa.

Minister za zdravje Tomaž Gantar
Nebojša Tejić/STA
Zdravstveni minister Gantar trdi, da je Slovenija v strokovnem smislu v boju proti epidemiji zamudila enega ali celo več tednov. Kaj pa kažejo dejstva?

Kaj kažejo dejstva?

Infektologija je veja medicine, ki se ukvarja z zdravljenjem in preprečevanjem nalezljivih bolezni pri posameznikih. Epidemiologija je ločena veda, ki se ukvarja z ugotavljanjem in omejevanjem epidemij v širšem okolju. Prav epidemiologi so ključni za boj proti epidemijam, saj pridobivajo in analizirajo podatke o nalezljivih boleznih, iščejo stike okuženih, predlagajo ukrepe za zajezitev epidemije ... 

Je bila torej domnevna neodzivnost ključni greh Nine Pirnat, se sprašujejo na Necenzurirano.si. Že ob petkovem nastopu v državnem zboru je Janša med »kritičnimi točkami« slovenskega spopadanja s covidom-19 omenil »sposobnost pristojnih, da povečamo kapacitete monitoringa, ki omogočajo testiranje, odkrivanje in lociranje širjenj, čeprav smo tukaj v veliki meri primerne čase zamudili«.

Dejstva so drugačna, pravijo na Necenzurirano.si, kjer dodajajo, da je Slovenija med državami, ki so v svetovnem vrhu po številu opravljenih testov na število prebivalcev. V tem trenutku jo prehitevajo le Bahrajn, Južna Koreja, Islandija in Norveška. Na tej lestvici je Slovenija še vedno pred Italijo, Avstrijo in drugimi državami EU. Prva koordinacijska skupina za obvladovanje nalezljivih bolezni med ministrstvom in NIJZ je začela delovati 27. januarja, štiri dni pred prvim ugotovljenim primerom okužbe v Italiji. Ko je vlada Marjana Šarca že razglasila epidemijo, so imeli na NIJZ še vedno jasen pregled nad širjenjem okužbe. Več kot teden dni po prvem odkritem primeru se je širila iz štirih žarišč, pri čemer je bilo najbolj akutno tisto v Metliki.

Še do konca prejšnjega tedna so tako v NIJZ za vsako novo okužbo v Sloveniji vedeli, iz katerega primarnega vira prihaja. Zdravstvene institucije so testiranja opravljale s polno paro. Brise so jemale na šestnajstih lokacijah. Ko je epidemija prešla v drugo fazo, torej ko se je širila od naknadno okuženih oseb, ugotavljanje izvora ni bilo več ne mogoče ne smiselno.

Kaj nam je želel sporočiti Gantar?  

Gantarjeve navedbe o poznem odzivu NIJZ, ki da je napačno presojal nevarnosti covida-19, tako ne držijo, poudarjajo na Necenzurirano.si in dodajajo, da to navsezadnje dokazujejo že javni nastopi Nine Pirnat. Že konec februarja, takoj po izbruhu števila okužb v severni Italiji, je opozarjala, da bo virus prišel v Slovenijo. »Če še nimamo potrjenega primera, ne pomeni, da ne bomo kmalu imeli prvega,« je dejala 29. februarja na novinarski konferenci.

Devetega marca, pet dni pred nastopom Janševe vlade, je napovedala, da »se bo druga faza širjenja bolezni zagotovo zgodila tudi pri nas«. »V tej fazi bodo ukrepi usmerjeni v preprečevanje hitrega širjenja okužb. Ti bodo usmerjeni predvsem v preprečitev zbiranja ljudi,« je poudarila. Napovedi so se uresničile nekaj dni pozneje.

Slovenija torej v strokovnem smislu v boju proti epidemiji ni zamudila enega ali celo več tednov, kot zatrjuje Gantar. Ravno nasprotno, epidemiologi in drugo zdravstveno osebje so pravočasno krenili v bitko in opravili veliko delo. Ker so zamenjave na čelu ključnih organov zdravstvene stroke politično motivirane, bi morale počakati na konec epidemije. Kot pravi predsednik vlade, zdaj ni čas za delitve, ampak je treba stopiti skupaj. In vsi bi se morali obnašati tako, da bo cena epidemije čim nižja.