STRUP ŠTEVILKA ENA

Nihče v državi ne ve natančno, koliko glifosata porabimo

Senka Dreu / Štajerski tednik
19. 3. 2020, 06.53
Deli članek:

Znano je, da so največji porabniki glifosata, spornega herbicida, ki se ga je prijelo ime svetovni strup številka ena, kmetijstvo in veliki infrastrukturni sistemi. Poskušali smo pridobiti podatke o tem, koliko ga kdo porabi in ali se poraba zmanjšuje glede na vseevropsko uredbo o njegovi popolni prepovedi do konca leta 2022. Toda namesto preglednih podatkov, ki bi jih lahko primerjali po porabnikih in posameznih letih, smo naleteli na popolno zmedo, nepreglednost in pomanjkanje uradnih evidenc.

Štajerski tednik
Tudi v Darsu zagotavljajo, da spornega glifosata skoraj ne uporabljajo več ...

Pridobljeni podatki namreč niso poenoteni, saj so zbrani iz različnih baz, zato jih je težko primerjati. Navedeni so namreč bodisi po prodanih količinah koncentrata bodisi po dejansko porabljenih količinah škropiva, prav tako ni enotne specifikacije uporabe po posameznih letih. Iz podatkov Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je razvidno, da uporaba glifosata narašča: v zadnjih 10 letih so ga prodali za skoraj 20 odstotkov več. V Sloveniji je še vedno registriranih 25 sredstev, ki vsebujejo aktivno snov glifosat, uporabljajo pa se v sadovnjakih, vinogradih, za vrtnino, poljščino, koruzo in žita, na strniščih, travinju, pašnikih, v sladkorni pesi in okrasnih rastlinah, kakor tudi ob cestah in železnicah.

ZA ŽELEZNICE OKROG 2,4 TONE, ZA CESTE OKROG 400 LITROV ...

Slovenske železnice ga uporabljajo za zatiranje plevela med tiri in ob njih za približno 15.000 hektarjev površin oziroma 1600 kilometrov železniških prog. »Količine zmanjšujemo, kolikor je mogoče: leta 2017 smo ga porabili 4,6 tone, 2018 4,2, lani 2,4, za letos načrtujemo, da ga bomo še manj. Iz lanske količine smo dobili približno 8000 litrov škropiva, pri katerem pa seveda ne gre več za stoodstotni glifosat, saj je ta razredčen,« je razložila Tea Šavor iz Slovenskih železnic. Zatiranje plevela na in ob progi je namreč nujno zaradi zagotavljanja varnosti v železniškem prometu. Kot prejšnja leta bodo tudi letos škropili dvakrat, prvič spomladi, nato pa še jeseni. »Pogovarjamo se s predstavniki železnic v drugih državah, saj imamo vsi skupen problem – kako se rešiti plevela potem, ko bo uporaba glifosata dokončno prepovedana. Ena od možnosti je vodna para, vendar ta uniči le zeleni del rastline, ne pa tudi korenin.«

Štajerski tednik
Slovenske železnice po zagotovilih porabijo vsako leto manj spornega in nevarnega glifosata.

V Darsu so za plevel med pasovi na avtocestah v treh letih porabili 400 litrov tega herbicida. »V sklopu rednega vzdrževanja avtocest izvajamo tudi ukrepe omejevanja rasti zelenja ter zatiranje alergenih rastlin in plevela, pri čemer večinoma uporabljamo okolju prijazne ukrepe, torej kosimo, v izjemnih primerih, ko ti ukrepi ne zadoščajo, pa uporabljamo fitofarmacevtska sredstva. Avtocestni sistem, ki ga upravljamo, ima 623 kilometrov avtocest in hitrih cest ter več kot 146 kilometrov priključkov nanje, osnovni plevel pa načrtno odstranjujemo le tam, kjer pomeni oviro pri delu in nevarnost v prometu. Fitofarmacevtska sredstva poleg košnje uporabljamo tudi za zatiranje alergenih rastlin iz družine ambrozij, vendar nikdar na vodovarstvenih območjih,« je povedal Marjan Koler iz Darsa.

ALTERNATIVNE OBLIKE ZATIRANJA PLEVELA

»Za zatiranje ambrozije smo tako v letu 2017 na območju celotnega avtocestnega križa porabili 159 litrov herbicidov, v letu 2018 191 litrov, lani pa samo še 50. K zmanjšanju uporabe teh sredstev prispeva tudi dejstvo, da v okviru obnov, torej obsežnejših posegov v infrastrukturo, srednji ločilni pas med smernima voziščema avtoceste preuredimo v tako imenovano nezeleno površino, kar poleg manjše porabe fitofarmacevtskih sredstev prispeva tudi k večji pretočnosti prometa, ker škropljenje oziroma košnja niso več potrebni. V letošnjem poslovnem načrtu smo rezervirali 100.000 evrov za alternativne oblike strojnega uničevanja in zatiranja tujerodnih rastlin na javnih površinah. Načrtujemo namreč nabavo testnih naprav, najprej v treh, pozneje pa še v preostalih avtocestnih vzdrževalnih bazah. Kot je razvidno iz podatkov, smo lani uporabo herbicidov občutno zmanjšali, kmalu pa jo bomo, kot nalaga zakonodaja, tudi povsem opustili.« Koliko glifosata, če sploh, je Dars porabil za zatiranje splošnih plevelov, nam ni uspelo izvedeti.

Štajerski tednik
Seštevek nam pove, da so trije največji porabniki v Sloveniji porabili 13,26 tone glifosata.

KJE SE JE IZGUBILO VEČ KOT 70 TON STRUPA?!

20 odstotkov več glifosata je bilo prodanega v zadnjih 10 letih, kažejo podatki Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin RS.

Vrnimo se k številkam o porabi glifosata, ki so na voljo. Podatki so še najbolj primerljivi za leto 2017, zato si jih podrobneje poglejmo. Kmetje so v tem letu porabili 8,5 tone glifosata, Slovenske železnice 4,6 tone, Dars pa 159 litrov, kar je, računano čez palec, če vzamemo, da je masa enega litra približno enaka enemu kilogramu, 0,16 tone. Seštevek nam pove, da so trije največji porabniki v Sloveniji porabili 13,26 tone glifosata. Imamo pa še podatek uprave za varno hrano, kot prikazuje tabela, iz katere izhaja, da je bilo v letu 2017 prodanih 85,5 tone glifosata, kar pomeni, da nam manjka neverjetnih 72,24 tone tega spornega herbicida. Kako je to sploh mogoče?

»Treba je poudariti, da imate pred seboj tri vrste različnih podatkov, in sicer Surs zbira podatke o dejanski uporabi fitofarmacevtskih sredstev na osnovi statističnega vzorca uporabnikov. Ker je pri nas struktura uporabnikov zelo različna, je težko v osnovi določiti ustrezen statistični vzorec. Glede uporabnikov, kot so Slovenske železnice in Dars, je pomembno samo to, da gre za dva večja uporabnika glifosata, ki pa nista edina v segmentu vzdrževanja cest, tukaj so še številna cestna in komunalna podjetja, ki vzdržujejo ostale ceste in prav tako lahko uporabljajo glifosat,« so pojasnili na kmetijskem ministrstvu.

RAZLIKA MED PRODANIM IN PORABLJENIM GLIFOSATOM

»Tu pa so še podatki UVHVVR, zbrani o prodaji glifosata prek uvoznih podjetij ali proizvajalcev, ki pa avtomatsko še ne pomenijo nujno tudi prodaje uporabnikom in posledično dejanske uporabe. Po izkušnjah UVHVVR se nekje od 25 do 35 odstotkov snovi, ki so dane na trg, ne porabi, saj jih del iz prodaje umaknejo maloprodajne trgovine, del pa ostane pri uporabnikih in ga ti odstranijo kot odpadek. Razlika med količino, ki je dana na trg, in količino, ki se dejansko uporabi, je zato kar velika.«

Že pred časom je Jernej Drofenik iz UVHVVR opozoril, da je v Sloveniji največja težava predvsem nekmetijska raba glifosata, saj se ga po njegovih navedbah kar od 75 do 85 odstotkov uporablja za vzdrževanje železnic, cest, vrtov in podobno.

Da se tudi na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS) srečujejo s podobnimi težavami glede evidenc porabe glifosata, je dejal Anže Rovanšek. »Operiramo z istimi podatki, ki ste jih sami zbrali, strinjam pa se tudi s trditvijo ministrstva, da je razlika med prodanimi in porabljenimi količinami precej velika. Največjo težavo v tej zgodbi predstavlja ocena neevindentirane nekmetijske rabe, ki jo je nedvoumno težko ugotoviti, saj uradnih podatkov ni.« To oceno poskušajo zdaj na inštitutu po naročilu Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS izdelati na podlagi velikosti prodajanih embalaž pripravkov z glifosatom, vendar podatki še niso uradni, saj jih še analizirajo.