prvi odzivi

Kaj o novi koaliciji pravi nova opozicija?

B.K./STA
27. 2. 2020, 14.06
Posodobljeno: 27. 2. 2020, 16.15
Deli članek:

Parlamentarne stranke, ki bodo po imenovanju nove vlade pristale v opoziciji, so pri komentarjih nove koalicije pod vodstvom Janeza Janše še precej zadržane.

STA
Poslanska skupina Levice v Državnem zboru.

Potem ko so stranke SDS, SMC, NSi in DeSUS v torek podpisale koalicijsko pogodbo, je predsednik republike Borut Pahor prvaka SDS Janeza Janšo državnemu zboru predlagal za novega predsednika vlade. DZ bo o kandidatu odločal najverjetneje prihodnji teden na redni seji, po nekaterih informacijah v torek, Janši pa se, kot kaže, obeta dovolj glasov za izvolitev.

Ko bo imenovana nova vlada, se bodo v DZ spremenila tudi koalicijska razmerja. V opoziciji bodo tako pristale dosedanje koalicijske LMŠ, SD in SAB, poleg njih pa še Levica in SNS.

Najbolj kritični v Levici

Med strankami prihodnje opozicije so do nastajajoče vlade oz. koalicije najbolj kritični v Levici. Po prvem pregledu koalicijske pogodbe ocenjujejo, da gre za stopnjevanje zgrešenih politik, zaradi česar bo ta koalicija škodljiva. Po besedah poslanca Mateja T. Vatovca namreč koalicijska pogodba napoveduje manjšanje javne porabe, izpostavil pa je še jasne namene po privatizaciji zdravstva, povečanje represije v državi in nestrpnost do vseh razlik.

"Janez Janša se bo zavihtel ponovno na oblast s starimi politikami, ki smo jih pri njem že videli. To bo lahko tudi potencialna nevarnost za svobodo medijev, za svobodo različnih civilnodružbenih gibanj," je opozoril Vatovec. Ob tem je bil znova kritičen do strank, "ki so še pred poldrugim letom zagotavljale, da nikakor ne morejo sodelovati s stranko, kakršna je SDS, danes pa veselo vstopajo v koalicijo z njo".

Bratuškova razočarana

Novo koalicijo je pred današnjo sejo vlade komentirala tudi predsednica SAB Alenka Bratušek. Zaželela jim je čim bolj uspešno delo in dejala, da si želi, da bi vsaj polovico tega, kar so navedli v koalicijsko pogodbo, tudi uresničili. A navedene stvari po njenem mnenju ne gredo skupaj, pri tem je navedla zavezo o zniževanju javne porabe, ki ni v skladu z zavezo, da bodo že letos zagotovili 250 milijonov evrov za dolgotrajno oskrbo. "Ena plus ena je še vedno samo dva," je ponazorila.

V SAB sicer niso razočarani, ker niso uspeli z idejo oblikovanja projektne vlade. "V vladi smo delali dobro, naredili veliko stvari, ki smo jih tudi obljubili volivcem, predvsem na področju upokojencev," je dejala. Če se je sestavila nova večina v DZ, kot politik ne smeš biti razočaran, je dejala Bratuškova, ki pa je razočarana nad tem, da poslanci z 52 glasovi levo od sredine niso sposobni oblikovati vlade.

Poslanska skupina SAB je sicer sklenila, da Janše za mandatarja ne bo podprla. Na vprašanje, ali bodo prevzeli glasovnice za tajno glasovanje, je odgovorila, da je to stvar poslancev.

SNS bo "konstruktivna opozicija"

Je pa podporo Janševi vladi napovedal poslanec SNS Jani Ivanuša. Meni namreč, da mora država naprej, ne pa da nastane večmesečni zastoj v primeru novih volitev. O odločitvi drugih dveh kolegov iz poslanske skupine ni mogel govoriti, predsednik SNS in vodja njene poslanske skupine Zmago Jelinčič pa je sporočil, da bo SNS "konstruktivna opozicija, ki bo vedno podpirala pozitivne rešitve za našo državo, ne glede na to, katera in kakšna vlada jo vodi. Tukaj pa smo različni od drugih političnih strank," je zapisal v sporočilu za javnost.

Glede morebitne podpore kandidatu za mandatarja pa Jelinčič v izjavi za medije ni želel razkriti, kako bodo poslanci SNS glasovali. Ob tem je spomnil, da je glasovanje tajno in nihče nima pravice zahtevati, da se izjasnijo, kako bodo glasovali.

V SD nastajanja nove vlade zaenkrat ne želijo komentirati. Predsednik LMŠ in premier, ki opravlja tekoče posle, Marjan Šarec pa je pred dnevi izrazil željo, da bi se "tisti, ki so pred volitvami leta 2018 trdili, da s predsednikom SDS Janšo ne bodo sodelovali, tega tudi držali". Kljub temu pa je predvidel tudi možnost nastanka nove vlade, zato ga sedanje dogajanje ne preseneča.