S tem bodo Slovenci pridobili verodostojne informacije; prav iz neinformiranosti namreč nastane strah. Z nami je Tadej Malovrh, doktor medicinskih znanosti s področja imunologije in redni profesor na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pri svojem delu se vseskozi srečuje z virologijo, imunologijo in biovarnostjo, tako da lahko v sklopu akademske svobode komentira in odgovarja na naša vprašanja.

Je stanje v zvezi z novim koronavirusom predstavljeno realno?

Vprašanje na mestu. Zelo težko je govoriti, kaj se v resnici dogaja, ker nihče nima realnih podatkov. Težko verjamem, kaj vse se dogaja na Kitajskem. Je to res ali kaj prikrivajo? Tudi če spremljamo podatke o bolezni v Italiji, so podatki zelo razpršeni. Tisto, kar pogrešam, je, da se v javnosti ne izpostavijo strokovnjaki; vse se objavlja senzacionalistično, kar vodi v paniko med ljudmi in še huje, med politiki. Kje so realni epidemiološki podatki o bolezni in realni komentarji k temu?

Kaj pa so realni epidemiološki podatki, kaj mislite s tem?

Ko govorite o neki bolezni, jo morate primerjati z neko drugo, podobno boleznijo, da jo lahko opredelite, ali je bolj ali manj nevarna. Pri tem koronavirusu je cel kup nekih primerjav, nikjer pa ni konkretno zaslediti, da bi nekdo jasno podal njegovo osebno izkaznico, ki jo opredeljujejo epidemiološka merila, prevalenca, obolevnost, umrljivost in ne nazadnje smrtnost. Šele ko imamo vse te podatke (to so razmerja, izražena v odstotkih) za več kužnih bolezni, lahko te med seboj primerjamo. Zakaj tega še nihče ni jasno plasiral v javnost, mi ni poznano. Izkazalo se bi namreč, da je cela vrsta splošno poznanih bolezni veliko bolj krutih in nevarnih.

Druga zadeva, ki jo opažam v dnevnem časopisju, pa je izrazoslovje okoli tega novega virusa. Že pri tem so ljudje, laična javnost, zbegani. Ko govorimo o virusu, mu je ime sars-cov-2, izpeljano iz angleškega poimenovanja »Severe acute respiratory syndrome coronavirus 2«. Bolezni pa je ime covid-19, iz angleškega izraza »coronavirus disease 2019«.

Katere bolezni bi lahko primerjali s covid-19?

V bistvu s katerokoli kužno boleznijo dihalnega sistema. V časopisju se pojavljajo primerjave s sezonsko gripo. Tudi pri njej je poznana smrtnost, pa tega nihče posebno ne dramatizira. Pri covid-19 je treba ob smrtnosti poročati tudi o starosti, drugih boleznih, o trajanju obolenja, prizadetih, da dobimo realen vpogled. Ni vseeno, ali umirajo mladi zdravi ljudje, ki imajo imunski sistem na vrhuncu moči, ali umrejo ljudje, ki so stari in obolevajo za neko kronično boleznijo ali pa so celo v njenem terminalnem stadiju. Zasledil sem analizo preminulih bolnikov v Italiji, kjer se izkaže prav to, da je prizadet starejši del populacije z resnimi predhodnimi zdravstvenimi težavami.

Kako se lahko okužimo?

Dovolj je vedeti, da je bistvo prenosa s kapljicami, ki nastanejo ob kašlju ali kihanju, ki vsebujejo živ, aktiven virus, ali pa ga tako ali drugače prenesemo mehansko, na primer z umazanimi rokami, z obleko ali obutvijo, lahko tudi s predmeti, ki so bili v stiku z izvorom virusa, na vstopno mesto. Seveda je pri tem pomembno, koliko je tega virusa in ali je ta virus sposoben povzročiti bolezen. Na drugi strani pa je pomembno vedeti, da je vstopno mesto najprej dihalna sluznica in očesna sluznica, kar se moramo zavedati, ko izvajamo preventivno zaščito.

Kolikšna razdalja med obolelim in zdravim je varna?

Če sumljiva oseba kašlja, je najbolje, da se ji ne približujemo manj kot na dva metra. Še bolje je, da se temu izogibamo. Če pa moramo biti v bližini, uporabljajmo zaščito za dihala in oči, se pravi obrazno masko in očala. Ta zaščita prepreči, da bi okužene kapljice padle neposredno na sluznico dihal ali oči. V tem je bistvo preprečevanja. Uporaba maske zunaj na sprehodu ali v prostoru, kjer je malo ljudi, ni smiselna. Bolj pomembno je, da skrbimo za umivanje rok z milom, tako da ob nehotnem dotikanju oči ali nosa z rok ne prenesemo virusa, če smo bili v stiku s kužnino. V nasprotnem primeru ni treba izvajati posebnih ukrepov, če ni zaradi števila obolelih ljudi s strani države predpisano drugače.

Kako se najbolje zaščitimo?

V trenutni situaciji ni potrebna posebna zaščita, živimo normalno, kot smo do zdaj. Pred vsesplošno paniko je bil zaznaven pojav respiratornih obolenj, manjkalo je veliko učencev po šolah ali na delovnih mestih, pa ni nihče delil nasvetov, kako se zaščititi. Ni bilo panike. Zdaj ko se pojavlja vsesplošna panika, pa bi vsi uporabljali neko zaščito, za boljši občutek. Če ne bo nastala kritična situacija, potem je v primeru izbruha dovolj, da pravilno uporabljamo zaščito za oči, za dihalno sluznico, da redno umivamo roke, da pri vstopu v domačo hišo v »umazanem« delu sezuvamo čevlje in se preobuvamo v hišne copate, pa da se preoblečemo, preden ležemo na zofo ali ko gremo spat. Vsi ostali dodatni ukrepi bodo predpisani, če se bo v Sloveniji povečalo tveganje za bolezen.

Katere starostne skupine so najbolj ogrožene?

Kot sem že omenil, ljudje s tako ali drugače prizadetim imunskim sistemom; zaradi zdravljenja, dednih bolezni in starosti.

Je smiseln nakup, uporaba mask? Katere sploh zaščitijo v tem primeru, in razkužil?

Za zdaj ni nobene potrebe po pretiranem nakupovanju mask in razkužil. Ljudi grabi panika in zato v velikih količinah kupujejo maske za zaščito dihal. V tem trenutku se je treba izogibati ljudi, ki kašljajo zaradi kakšnegakoli obolenja dihal. Pa umivanje rok, preden se prehranjujemo ali se kakorkoli dotikamo oči, nosu, ust ali kar celotnega obraza. Ljudem, ki ne pridejo v stik s kužnino, ni treba razkuževati rok, dovolj je temeljito umivanje z milom.

Ljudje si pripravljajo zaloge, kupujejo maske … Strah jih je. Menite, da upravičeno?

Ljudi grabi panika in zato so nerazsodni. Bolj pomembno je, da se izobrazijo, kakšni so biovarnostni ukrepi, da se zaščitimo pred okužbo, kot pa, da v paniki nekaj kupujemo, pa potem nepravilno uporabljamo. Poglejte primer, ko vsi govorijo le o zaščiti dihal z maskami, da pa bi govorili še o zaščiti očesne sluznice z očali ali o zaščiti kar celega obraza z vizirji, pa ni tako intenzivno zaznati. Vse to je povezano s paniko z nepoznavanjem bolezni in s psihologijo množice.

Eden izmed ljubljanskih vrtcev je zaradi virusa odpovedal pustovanje; ali so takšni ukrepi smiselni?

To je bolj kot ne populističen ukrep, ki pa lahko seveda prepreči kakšen prenos respiratorne okužbe, ki ni povezana s to novo koronavirusno boleznijo. Še enkrat ponavljam, za zdaj ni nobene potrebe, da spreminjamo življenjski slog, bodimo le nekoliko bolj pozorni, kje se gibljemo in koliko ljudi kašlja okoli nas. S tem bomo preprečili tudi sezonske okužbe dihal, ki še vedno razsajajo naokoli.

Kako ravnati v primeru, če smo bili na območju s koronavirusom, v primeru, če imamo simptome, in kako, če jih nimamo?

V vsakem primeru se moramo samoizolirati, tako da močno omejimo krog gibanja, najbolje je, da se zapremo v sobo. Nadenemo si dihalno masko. S tem ne širimo potencialno kužnih kapljic v svojo okolico. Izogibamo se tesnemu stiku s svojimi bližnjimi, ki prav tako morajo nositi zaščito za dihala in oči ter si morajo umivati roke ob dotiku s sumljivo osebo. Ko si pripravimo te osnovne biovarnostne ukrepe, nemudoma pokličemo 112 ali na infekcijsko kliniko, obrazložimo nastalo situacijo ter sledimo danim navodilom. Torej, potencialno kužna oseba mora odgovorno poskrbeti, da v svojo okolico ne širi kužnih kapljic in da čim bolj prekine tesne stike z ostalimi ljudmi, do sprejema k zdravniku.