Predstojnica infekcijske klinike Univerzitetne kliničnem centru (UKC) Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc je napovedala, da bodo v UKC Ljubljana s sredo preventivno ukinili obiske. Poostrili bodo dostope do kliničnega centra in uvedli triažo na urgenci in na ta način poskušali bolnišnico obvarovati pred nenadzorovanim vstopom potencialno okuženega bolnika.

Klinika za infekcijske bolezni se sicer po njenih besedah na morebitnega bolnika intenzivno pripravlja in ga ta hip lahko takoj sprejmejo tako na intenzivno enoto kot navadni oddelek. Trenutno imajo tudi dovolj zaščitne opreme.

Generalni direktor UKC Ljubljana Janez Poklukar je za A kanal dejal, da bosta v prvi fazi bolnike sprejemala UKC Ljubljana in Maribor, in sicer ljubljanski bolnike iz jugozahodnega dela države in mariborski bolnike iz vzhodnega dela, Klinika Golnik pa z območja Gorenjske. V UKC Ljubljana lahko v nekaj urah pripravijo 20 postelj, prve bolnike pa lahko sprejmejo "praktično takoj", je zagotovil.

Je pa Lejko Zupančeva opozorila, da bo vsekakor potrebna neka centralna koordinacija na ravni ministrstva. "Treba bo skupaj pregledati resurse, narediti plane, razdeliti resurse in skoordinirati s klinikami oziroma bolnišnicami, kjer še nimajo v celoti stvari pripravljenih," je dejala. Izpostavila je, da je panika med slovenskimi prebivalci odveč: "Ljudje naj ne izgubijo glave in si po nepotrebnem nabavljajo zalog mask in razkužil. Država ne bo zastala". Na sestanku so se med drugim pogovarjali o pripravi na prvi val morebitnih okuženih oseb in dorekli določene ukrepe. Vse bolnišnice se po navedbah predstavnikov ministrstva za zdravje resno pripravljajo na morebitne izredne razmere.

Sestanek je po njenih besedah pokazal, da se vse bolnišnice v Sloveniji resno pripravljajo na možne krizne razmere. Tako da panika med prebivalstvom po njenem mnenju ni na mestu.

Da so pripravljeni, pravijo tudi v UKC Maribor. Tud njegov strokovni direktor Matjaž Vogrin je opozoril, da je nujna centralna koordinacija, ustanovitev kriznega štaba, ki bo celoten projekt strokovno vodil, hkrati razporejal kadrovske resurse in opremo. Po njegovih besedah je nujno, da so navodila in strokovno vodenje iz enega mesta in niso stvari prepuščene posameznim regionalnim centrom ali posameznim bolnišnicam.

Kot je zagotovil Čander, je na ministrstvu že ustanovljena skupina, ki bo komunicirala ne le z bolnišnicami, ampak z vsemi izvajalci. Za petek pa je napovedal sestanek z zdravstvenimi domovi, da dorečejo natančne protokole dela, da bi se izognili nejasnostim in nepotrebni paniki.

Sicer pa je ministrstvo za zdravje po njegovih navedbah danes določilo izvajalce, ki bodo obravnavali bolnike, pri katerih obstaja sum, da bi lahko bili okuženi z novim koronavirusom. "To so predvsem zdravstveni domovi, ki izvajajo 24-urno službo nujne medicinske pomoči," je pojasnil.

V novogoriški občini so imeli širši sestanek že v ponedeljek. Kot je pojasnila strokovna direktorica novogoriške bolnišnice Dunja Savnik Winkler, se je danes vključila tudi območna civilna zaščita, ki jim je za večje potrebe urgentnega centra pripravila dodatno delovišče s postavitvijo šotora neposredno ob urgentnem centru, kjer bi izvajali triažo in imeli pregledovalnico.

V sredo bodo dobili tudi nekaj osebne zaščitne varovalne opreme iz blagovnih rezerv. V bolnišnici pa so pripravili večfazne plane. Dogovorili so se, da bodo prvega pacienta iz zahodne regije prepeljali v UKC Ljubljana na infekcijsko kliniko. V primeru večjih potreb pa bodo poskušali v sami bolnišnici vzpostaviti domače kapacietete, ki jih sicer imajo za neintenzivna zdravljenja.

Na NIJZ pripravili navodila in obrazce za zdravstvene delavce in epidemiologe

Sicer so ob pojavu novega koronavirusa na NIJZ že pred časom pripravili tudi navodila in vse potrebne obrazce za zdravstvene delavce in epidemiologe. Tudi v tem primeru bodo glede na razvoj dogodkov navodila prilagajali ter jih objavljali na spletni strani inštituta. Protokoli v posameznih bolnišnicah in zdravstvenih domovih pa vključujejo tudi njihove posebnosti.

V podrobnih navodilih je posebej poudarjeno, da morajo zdravstveni delavci nemudoma obvestiti epidemiologa območne enote NIJZ, ki bo v pomoč pri presoji o utemeljenosti suma na okužbo s koronavirusom. Poleg tega bo pridobil dodatne podatke, vključno s podatki o bolnikovih kontaktih.

Navodila zdravstvenim delavcem vključujejo tudi prikaz pravilne uporabe osebne varovalne opreme za obravnavo sumov in potrjenih primerov okužbe ter potek obravnave osebe s sumom na okužbo.

"Življenje se ne sme ustaviti"

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Simona Repar Bornšek je na seji odbora DZ za zdravstvo naštela vsa usklajevanja, ki v teh dneh potekajo, da bi Slovenija pojav koronavirusa pričakala čim bolj pripravljena in bi tako njegovo širitev lahko čim bolj omejili.

simona r bornšek
Sta
Državna sekretarke na ministrstvu za zdravje Simona Repar Bornšek.

Dogovorili so se, da bodo ob pojavu okužbe na naših tleh bolnike usmerjali le v tiste javne zdravstvene ustanove, ki imajo 24-urno oskrbo in imajo dežurno službo. Na primarni ravni bodo to zdravstveni domovi. V bolnišnice bodo sprejemali le tiste s hujšim potekom bolezni. Ker bodo v primeru širjenja okužbe odpovedovali elektivne operacije, se bodo dodatne postelje sprostile tudi na drugih oddelkih bolnišnic, zato računajo, da bo postelj za nameščanje hudo bolnih dovolj.

Preverili so zaloge opreme in imajo pripravljene različne plane ukrepanja za primer izbruha okužbe v različnih obsegih.

Danes so med drugim pripravili odgovore na številna vprašanja, ki jih ministrstva dobivajo z različnih resorjev, od tega, kako naj ravnajo javni uslužbenci ali kaj storiti z napovedanimi javnimi prireditvami. "S strokovnega vidika ni razloga za odpovedovanje javnih prireditev. Življenje se ne sme ustaviti. Maske nisi potrebne. Inštitucije morajo poskrbeti, da so zaščiteni zdravstveni delavci, organi na mejah, za ravnanje z zdravimi pa ni posebnih navodil," je pojasnila Repar Bornškova.

Do konca tedna se bodo nadaljevali sestanki na različnih ravneh, na katerih bodo usklajevali načrt ravnanja ob pojavu koronavirusa. Tekom srede bodo po besedah državne sekretarke znani dodatni ukrepi, ki jih bodo sprejeli na podlagi tega, kaj se bodo danes dogovorili ministri za zdravje v Italiji.

Direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Nina Pirnat pa je povzela, kaj vse za potrebe informiranja prebivalstva, zdravstvenih delavcev in delavcev v drugih strokah so že pripravili na NIJZ. Kot je pojasnila, pripravljajo tudi "priporočila po meri" za nekatere poklicne skupine, na primer za promet.

Tudi predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek Travnik je izpostavila, da "javnost potrebuje jasne, enoznačne, objektivne informacije. Le tako jih je mogoče pomiriti".

Poslanki Godčeva in Dimiceva izpostavili vprašanje domnevnega pomanjkanja zaščitne opreme

Tako Čebašek Travnikova kot poslanki Jelka Godec (SDS) in Iva Dimic (NSi) so izpostavile vprašanje domnevnega pomanjkanja zaščitne opreme za zdravstvene delavce. Repar Bornškova je glede tega navedla, da so se v zdravstvu še nedavno pripravljali na verjetno epidemijo ošpic, ki je bistveno bolj nalezljiva bolezen, zato bi po njenem prepričanju na primarnem zdravstvu "povsod morali imeti vsaj eno zaščitno obleko". Se je pa država pridružila skupnemu javnemu naročilu EU za nabavo dodatne zaščitne opreme in te bo zagotovo dovolj.

Godčevo je zanimalo, zakaj NIJZ ne zagotovi 24-urne brezplačne telefonske številke za vprašanja državljanov o koronavirusu. Pirnatova ji je pojasnila, da 24-urna infektološka linija že ves čas deluje za zdravstvene delavce, še za državljane pa je v tem trenutku ne morejo zagotoviti zaradi pomanjkanja infektologov. Ko bo dodatno izobraževanje v roku tedna dni zaključilo pet zdravnikov specializantov, pa bodo lahko podaljšali delovni čas telefonske linije NIJZ, ki je državljanom trenutno na voljo med 9. in 17. uro.

Na vprašanje Ive Dimic, zakaj je Slovenija pred kratkim na Kitajsko poslala 1,5 milijona zaščitnih mask, če tega pri nas primanjkuje, pa je državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Dobran Božič pojasnil, da ni šlo za maske iz slovenskih zalog, temveč jih je Slovenija pridobila kot donacijo za Kitajsko od dobavitelja tovrstne opreme.

Dimičeva je ugotavljala, da so razmere gotovo resne, če so v Italiji zaprli cela mesta. Godčevo pa je med drugim zanimalo še, zakaj Slovenija ni sprejela ukrepov, kot je preverjanje potnikov iz Italije.

Čebašek Travnikova je opozorila tudi na pojav stigmatizacije ljudi, ki so se vrnili iz tujine. Po njenih opozorilih bo treba načrtovati tudi psihosocialno pomoč ljudem zaradi koronavirusa. Da so bili obveščeni o poskusih, da bi vrnitev v vrtec preprečili otrokom kitajskih staršev, ki pa živijo v Sloveniji, je potrdila tudi Repar Bornškova, ki je pozdravila predlog predsednice zdravniške zbornice.