Moteče

Nevarno in grdo: reklamne table povsem zasičile slovenski prostor

P.K.
24. 2. 2020, 06.51
Posodobljeno: 24. 2. 2020, 07.07
Deli članek:

Vožnja po skoraj katerikoli cesti ne mine, ne da bi ob njej zaznali oglasno sporočilo. Objekti z reklamami pa zadnje čase rastejo kot gobe po dežju; vse več jih je in večino to moti.

Očistimo Slovenijo reklamnih panojev/facebook
Ista lokacija, le nekaj let razlike. Razlika je očitna.

Naravi človek ne prizanaša. Da to težko prenaša, nam je sporočila že večkrat. Pravzaprav so njeni kriki vse glasnejši.
Skozi spremembe podnebja nam še najbolj neposredno daje vedeti, da ji način življenja, ki ga živimo, ko jo pretirano izrabljamo in zastrupljamo, ne ustreza. A mi vse bolj in bolj, namesto da bi jo ohranjali in rehabilitirali, silimo, posegamo vanjo. S problematiko, ki smo jo vzeli pod drobnogled tokrat, smo le znova pokazali, da do nje nismo najbolj odgovorni.

Govorimo o že nekaj let trajajočem grobem posegu vanjo, ko so zelene pasove ob prometnicah množično zasedli objekti, na katerih se bohotijo oglasna sporočila. Ne samo stroka, tudi splošna javnost nad dejstvom ni najbolj navdušena, zato je vse več povezovanj, celo civilnih iniciativ, ki opozarjajo na problem ne samo pojavnosti, ampak množičnosti oglasnih panojev. »Plakati ob cestah kazijo podobo slovenske krajine, pa tudi nevarni so, saj so motilci pozornosti voznikov,« pravi Robert Hočevar iz Civilne iniciative Očistimo Slovenijo reklamnih panojev.

Očistimo Slovenijo reklamnih panojev/facebook
(Pre)pogost pojav ob slovenskih cestah. Je to res podoba narave, ki si jo želimo?

Kje so inšpekcije

»Obcestnega oglaševanja je vsako leto več. Stanje spremljam že 15 let. To, kar je zdaj, je res preseglo vse meje. Bi rekel, da se je število oglasih objektov v dobrem desetletju najmanj podvojilo, bolj realno pa popeterilo,« je dejal Hočevar. Ko se vozi v službo ali iz nje (živi in dela v Ljubljani, op. p.) pravi, da se mu ob premagovanju te razdalje zdi, kot da bi se peljal skozi oglaševalski tunel. »Po pet, deset oglasov je, kamorkoli se obrnem. Treba bi bilo dopolniti zakone, ki to urejajo, in jih upoštevati, izvajati nadzor. Tu imam v mislih inšpekcije. Zdaj pa je, kot da te ne bi bile efektivne.«

Odklonilno stališče do postavljanja panojev z reklamami ima tudi Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars), ki se zavzema za popolno prepoved oglasov ob avtocestah in hitrih cestah, ki jih upravljajo. »Dars nasprotuje postavljanju reklamnih panojev nasploh, posebej pa v vidno polje avtocest (AC) in hitrih cest (HC). Kot upravljavec in izvajalec rednih vzdrževalnih del na AC in HC je že v fazi nastajanja predpisov podal negativno mnenje v zvezi s tem na pristojno ministrstvo za infrastrukturo (nekoč ministrstvo za promet), vendar naše pobude niso bile upoštevane. Že takrat smo zagovarjali, in še danes je tako, da je vpliv reklamnih panojev vzdolž prometnic negativen za prometno varnost, saj dokazano preusmerja pozornost voznikov s ceste na reklamo,« izpostavljajo kot glavni argument.

Očistimo Slovenijo reklamnih panojev/facebook
Bodo taki prizori kmalu preteklost? Mnogi bi si to želeli.

Celo na kozolcih …

Razložili so, da je v področnem zakonu o cestah navedba, da je postavljanje objektov za oglaševanje v varovalnem pasu AC in HC prepovedano, »zato Dars ne izda pozitivnega stališča za tiste objekte, ki naj bi stali znotraj tega pasu. Ta znaša 40 metrov ob AC in 35 metrov ob HC. Dejstvo pa je, da se panoji pogosto vzpostavljajo na razdalji, ki je daljša od teh dolžin, kar pomeni, da so še vedno dovolj vidni, a tudi moteči.«

Ker so predpisi, predvsem uredba o razvrščanju objektov glede zahtevnosti gradnje, tako ohlapno uredili področje oglaševanja, se po besedah družbe dogajajo ironični primeri, ko se reklamni panoji vzpostavljajo celo na kozolcih, »ki bi jih lahko pojmovali kot objekt kulturnega značaja slovenske krajine, vendar omenjena uredba takšno zlorabo žal dovoljuje. Če pa pride še do osvetlitve takšnih reklamnih objektov, so ti še toliko bolj vidni. V takšnih primerih se nam postavlja vprašanje, ali so objekti za oglaševanje osvetljeni skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja,« izpostavlja Dars.

Pišite jim

Menijo, da se objektov za oglaševanje z avtocest oziroma s hitrih cest sploh ne bi smelo videti – torej so za prepoved oglaševanja v »vidnem polju«, ne samo v razdalji do 40 metrov, kar bi pomenilo, da jih z avtoceste oziroma hitre ceste sploh ne bi več videli. Zaključijo s pozivom javnosti, naj vsa odprta vprašanja in pomisleke v zvezi s to temo naslovijo na pristojna ministrstva, »saj so za pripravo, spremembo, dopolnitev predpisov odgovorni vladni resorji. Naše pobude so očitno premalo močne, zato prosimo vse, ki jih ta problematika zanima, da odprta vprašanja naslovijo na pristojna ministrstva«.

R.H.
Robert Hočevar, Civilna iniciativa Očistimo Slovenijo reklamnih panojev

Poglejmo še, kako je z oglasi ob regionalnih in državnih cestah. Tudi ob njih se množično pojavljajo objekti, na katerih se bohotijo reklamni plakati. Še prej omenimo, da oglaševanje v odprtem prostoru ureja devet zakonov in dve uredbi, tako da je treba, ali je neki reklamni pano postavljen v skladu z zakonom, tolmačiti v okviru posameznega primera. Če smo pri AC IN HC ugotovili, da v pasu 40 metrov ne sme biti reklamnih objektov, za ostale ceste velja drugače. Na glavnih cestah ni dovoljeno postavljanje reklamnih panojev v pasu 25 metrov od roba vozišča, pri regionalnih 15 metrov, pri državnih kolesarskih poteh pa pet metrov. Še ena posebnost je, in sicer ko je govor o oglasnih panojih ob cesti znotraj naselij – ti lahko stojijo najmanj pet metrov od zunanjega roba vozišča ter na oddaljenosti več kot 100 metrov pred in več kot 50 metrov za kanaliziranim križiščem.

Nadzor in kazni

Oglasni objekti se pogosto pojavljajo tudi na kmetijskih zemljiščih. Kmetijski inšpektorat tako prakso 'preganja', vendar le v primerih, ko se reklamni panoji ne uvrščajo v skupino, ki po definiciji spadajo med objekte in so postavljeni na zemljiščih, ki so po občinskem prostorskem načrtu opredeljeni kot kmetijsko zemljišče. »V ostalih primerih so za odstranjevanje reklamnih panojev pristojni inšpektorji za okolje in prostor ter občinski in medobčinski inšpektorji,« so nam pojasnili. V letu 2019 je kmetijski inšpektorat na tem področju opravil 60 pregledov, izdal 26 ureditvenih odločb, kjer so se ugotovile nove kršitve in 16 sklepov o izvršbi. Kazen za pano na kmetijski površini je od 500 za posameznike do 5000 evrov za podjetja.

Robert Hočevar iz civilne iniciative pravi, da sicer, kar zadeva Evropo, pri nas ni najslabše: »V Romuniji in Bolgariji je podobno stanje z oglasnimi panoji. Dober zgled pa bi nam lahko bili Avstrija in Francija.«

Oglaševanje v odprtem prostoru je torej po vsebini regulirano v več predpisih, ki so v pristojnosti različnih ministrstev: ministrstva za infrastrukturo, ministrstva za okolje in prostor, ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Omenjeni bodo morali sesti za isto mizo in skupaj urediti več predpisov, ki bodo osnova za izboljšanje stanja.

Na koncu še enkrat izpostavim vidik (ne)varnosti vpliva panojev na voznika. Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa (AVP) pravi, da reklamni panoji vsekakor imajo vpliv na pozornost voznikov in drugih udeležencev v prometu. »Izhodiščni princip obcestnega oglaševanja deluje prav na usmerjanju pozornosti udeležencev v prometu. Večje tveganje za nastanek prometne nesreče predstavlja vsak dejavnik, ki preusmerja pozornost voznika ter ne prispeva k večji varnosti,« poudarjajo.

Študija pravi …

Oglaševanje v odprtem prostoru je po vsebini regulirano v več predpisih, ki so v pristojnosti različnih ministrstev. Omenjeni bodo morali očitno sesti za isto mizo in skupaj urediti več predpisov, ki bodo osnova za izboljšanje stanja. 

Pravijo, da sicer z vidika varnosti v prometu ni veliko raziskav, ki bi neposredno merile povečano tveganje za nastanek prometnih nesreč zaradi učinka obcestnega oglaševanja. »Rezultati nekaterih tujih raziskav pa kažejo, da je vpliv obcestnega oglaševanja lahko dejavnik tveganja, ki povzroči več napak pri vožnji voznikov. To so lahko prehitra oziroma počasnejša vožnja, negotovost pri vzdrževanju smeri vožnje, neuporaba utripalk, vožnja s premajhno varnostno razdaljo in drugo,« so povzeli nekaj ključnih ugotovitev študij.

Na Javni agenciji za varnost prometa si zato prizadevajo za presojo postavitve obcestnega oglaševanja. »V prometu ne smemo imeti preveč sporočil naenkrat, saj ta lahko zmedejo pozornost voznika,« je stališče AVP, na podlagi katerega, tako menijo, bi bilo treba urediti zakonodajo.