Že 14 let se vlečejo težave s kopičenjem odpadne embalaže, in kot kaže, je komunalnim podjetjem prekipelo. V skladiščih komunalnih podjetij trenutno leži 3400 ton nepobrane embalaže, ki se je nakopičila do vključno leta 2018 in jim je ni uspelo odpeljati v skladu z interventnim zakonom; lani se je je nakopičilo 7370 ton, januarja letos pa je ostalo v skladiščih komunalnih podjetij še 5700 ton teh smeti. »V tem trenutku je v skladiščih komunal več kot 16.400 ton neprevzete embalaže,« je opozoril Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva.

Gore smeti

Težave naj bi rešila novela zakona o varovanju okolja, ki je trenutno v javni obravnavi. A komunalna podjetja opozarjajo, da četudi bo zakon sprejet še v tem mandatu, bo trajalo leto in pol do dve leti, preden bi zaživel nov sistem ravnanja z odpadno embalažo.

Težave v letošnjem letu so povzročile odločitve upravnega sodišča, ki je pritrdilo družbam za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) in odpravilo nova okoljevarstvena dovoljenja, ki jih je Agencija RS za okolje izdala junija lani. Podjetja tako prevzemajo le embalažo, ki jo dajejo na trg njihovi pogodbeni zavezanci, oziroma le embalažo, za katero je plačana embalažnina. Računsko sodišče Republike Slovenije ocenjuje, da embalažnina ni plačana za 53 odstotkov vse zbrane embalaže, saj so to dolžni plačevati le tisti, ki na trg na leto izdajo več kot 15 ton embalaže. Družbe za ravnanje z odpadno embalažo bodo tako letos prevzemale le okoli 50 odstotkov vse zbrane embalaže. Tako bi se pri komunalah do konca leta nakopičilo okoli 516 ton lesene embalaže, okoli 49.800 ton mešane komunalne odpadne embalaže in več kot 17.300 ton stekla – skupno torej več kot 65.000 ton odpadne komunalne embalaže.

Nevzdržne razmere

»Komunalna podjetja v tem trenutku skladiščijo to embalažo v improviziranih skladiščih. Embalažo po okolici raznašajo veter in ptiči, ko pobirajo ostanke hrane. Spomladi se bodo zaredili glodavci, ščurki, smrdelo bo, skratka, razmere so resnično nevzdržne,« je dejal prvi mož komunalne zbornice. Kot so poudarili predstavniki komunalnih podjetij, je situacija neobvladljiva. Opozarjajo, da prihajajo višje temperature, zaradi česar se bo povečala nevarnost požarov. Direktor Komunale Novo mesto Gregor Klemenčič je povedal, da zaradi teh razmer nastajajo dodatni stroški, saj morajo za obvladovanje situacije najemati dodatna skladišča in embalažo balirati. Pri podjetju Voka Snaga se je v začasnem skladišču nabralo že 5100 ton odpadkov. Da bi ponazorili, za kakšno količino smeti gre, je predstavnica podjetja Nina Sanković povedala: »S tem bi lahko napolnili kar 17 olimpijskih bazenov.« »Najbolj nas je strah, da bo to zagorelo. Pokamo po šivih in svojega že tako neprimernega skladiščnega prostora ne moremo izrabiti niti za pol metra več,« je opozorila in dodala, da so že objavili razpis, s katerim iščejo zunanjega ponudnika, ki bo zanje začasno skladiščil 750 ton odpadne embalaže.

zupanc, tiskovna
Sašo Šviglej
Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva

Jasne zahteve

Komunalna podjetja so tako na ministrstvo naslovila tri zahteve: da se takoj sprejmejo intervencijski ukrepi za odstranitev vse nakopičene embalaže, vključno z zalogami iz let 2018 in 2019, da se zagotovi sprotni odvoz neprevzete ločeno zbrane embalaže v bodoče, da bodo intervencijski ukrepi izvedeni tako, da ne bodo finančno bremenili komunalnih podjetij in posredno slovenskih gospodinjstev, ter da se čim prej pripravijo sistemske rešitve ravnanja z odpadki v Sloveniji, da do takega stanja nikoli več ne pride.

S policijo in finančno upravo

Minister Simon Zajc je komunalnim podjetjem odgovoril nemudoma. Zagotovil je, da bo država odpeljala 7370 ton nakopičene komunalne odpadne embalaže, ki so jo v skladu z interventnim zakonom iz leta 2018 označili za odvoz konec lanskega leta. »Za to ni treba skrbeti,« je dejal in pojasnil, da je razpis že objavljen in se izteče konec meseca. Takoj zatem naj bi embalažo že začeli odvažati, kar bo razbremenilo komunale. Glede 5700 ton odpadne embalaže, ki se je pri komunalnih podjetjih nakopičila januarja, pa je poudaril, da gre za svežo embalažo, za katero so družbe za ravnanje z odpadki pobrale denar, da jo odpeljejo. To situacijo pa namerava država reševati s strožjim nadzorom, v tesnem sodelovanju s policijo in finančno upravo. Zajc je spomnil, da je inšpekcija že lani za nekatere družbe za ravnanje z odpadno embalažo ugotavljala, da so v preteklosti pobrale denar, niso pa odpeljale embalaže. Na podlagi tega je inšpekcija tudi podala ovadbe. Zdaj naj bi strožji nadzor zagotovil, da se bo odpeljalo vse, za kar je bila plačana embalažnina.

Kdo bo plačal

Tako ministrstvo kot komunalna podjetja se strinjajo, da je velik del rešitve gradnja sežigalnice odpadkov. Po mnenju komunalne zbornice bi ta lahko poskrbela za vsaj 50 odstotkov zdaj nakopičenih odpadkov.

»Pričakujem, da bo, ko bomo odpeljali odpadno embalažo na podlagi lanskega zakona in na podlagi poostrenih nadzorov nad družbami za ravnanje z odpadno embalažo, učinek jasen in viden,« je poudaril Zajc. Šele če se te rešitve ne bodo izkazale za zadostne, bodo na ministrstvu razmišljali o morebitnih nadaljnjih korakih: »V tem trenutku pa bi bilo to preuranjeno.« Ob tem je Zajc poudaril, da morajo v skladu z uredbo o odpadkih za tisto odpadno embalažo, ki je družbe niso dolžne odpeljati, poskrbeti izvajalci javne službe, torej komunale. Če te ne bodo imele denarja, se »lahko najde način, da to plačajo proizvajalci, ali pa z novo rešitvijo, ki ni v skladu s sedanjo zakonodajo, to prevzame proračun, kot smo zateklo stanje reševali v preteklosti z interventnim zakonom.« 

Na zbornici še vedno nezadovoljni

Ales Prijon, Simon Zajc
Bobo
Minister Zajc se bo družb za ravnanje z odpadno embalažo lotil s policijo in inšpekcijskmi nadzori.

Na zadnjo izjavo so se ostro odzvali z Zbornice komunalnega gospodarstva: »Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo zelo jasno določa obveznosti izvajalca javne službe zbiranja komunalnih odpadkov in med njimi ni nikakršnih finančnih ali organizacijskih obveznosti za odstranjevanje komunalne embalaže. Izvajalec javne službe je odgovoren komunalno odpadno embalažo zbrati in brezplačno oddati družbam za ravnanje z odpadno embalažo. Še več – v kolikor bi izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov predal embalažo drugi osebi, kot je družba za ravnanje z odpadno embalažo, bi bil v prekršku, za kar so predvidene denarne kazni. Odstranjevanje komunalne embalaže se financira izključno iz embalažnine in prihodkov od prodaje za reciklažo primernih odpadkov, ki se jih na sortirnicah izloči iz embalaže.« Sebastijan Zupanc, direktor zbornice, je ob tem pojasnil, da bi se, v kolikor bi sledili predlaganim rešitvam ministrstva, krepko povišale cene komunalnih storitev v vseh občinah. Zato so se že obrnili na združenje občin, skupaj z državnim svetom pa so pripravili svoj interventni zakon, ki ga bo državni svet obravnaval že naslednji teden in bo tudi poslan v zakonodajni postopek.