Kdaj bo zakon stopil v veljavo, ni znano, saj mora biti potrjen tudi v državnem zboru. Predvidoma naj bi bilo to letos. Sicer pa gre v večini občin za majhne zneske, ki finančnega položaja lokalnih skupnosti ne rešujejo. Res je, da je vsaka olajšava dobrodošla, a učinkoviti ukrepi, ki bi občinam omogočili, da bi lažje zadihale, bi bili prevzem stroškov plačevanja programa varstva predšolskih otrok in socialnovarstvenih programov, višja povprečnina ter nepovratna namenska sredstva za gradnjo komunalne in cestne infrastrukture.
Pukšič: »Najboljši ukrep te vlade je bil njen odstop!«
Župan Občine Destrnik Franc Pukšič je povedal, da se je od leta 2011, ko v državnem zboru ni več županov kot poslancev, stanje na podeželju katastrofalno poslabšalo, saj po njegovih besedah nihče ne skrbi za skladen enakomerni razvoj Slovenije. Opozarja, da je denar iz zadnje finančne perspektive ostal v glavnem pri bogatih za njihove velikanske, centralistične projekte in tako imenovane mehke vsebine. Denarja za razvoj podeželja, novih delovnih mest v gospodarstvu, turizmu in kmetijstvu z dopolnilnimi dejavnostmi pa ni bilo. »Cestna infrastruktura, ki smo jo zgradili pred leti, je popolnoma uničena zaradi centralizma in nesposobnih vodstev v nekaterih občinah, žal je med njimi tudi naša. Najboljši ukrep te vlade je bil, da je odstopila in da državo začnejo voditi tisti, ki so dokazali, da to znajo, in nemudoma poskrbijo za skladen razvoj.«
Predvideni vladni ukrep bo Občino Destrnik olajšal za približno 53 tisoč evrov.
Vudlerjeva: »Smo samo servis za plačevanje stroškov«
Občina Sveti Andraž bo letos za zavarovanje brezposelnih oseb namenila dobrih 11 tisoč evrov, stroškov z družinskim pomočnikom ne bodo imeli, za mrliškega oglednika bodo odšteli nekaj več kot 900 evrov. Andraška županja meni, da bi bil najenostavnejši ukrep, ki bi pripeljal do ustreznega financiranja lokalnih skupnosti, dvig povprečnine. »Čeprav na vladi trdijo, da je povprečnina izračunana ustrezno, to ne drži. Občine so v letih varčevanja izgubile vsaj en celoten proračun finančnih sredstev, tudi zato so bili stroški izvajanja zakonskih nalog v nekaterih preteklih letih nižji, posledično je nižji tudi izračun povprečnine, ki za osnovo jemlje povprečje štirih let.«
Darja Vudler je poudarila, da bi morala država po njenem mnenju prevzeti stroške socialnih transferjev, na katere občine nimajo nobenega vpliva in so samo servis za plačevanje na podlagi odločb, ki jih izda država. »Medtem ko imamo danes v domskem varstvu pet oseb, za katere plačujemo domsko varstvo, jih lahko imamo v naslednjem letu šest, sedem, osem ali tudi deset. Na to nimamo vpliva, strošek pa se poviša enormno.«
Vrbnjak: »Občine same najbolj poznamo potrebe«
Ormoški župan Danijel Vrbnjak prav tako meni, da samo te tri postavke še zdaleč ne bodo ustvarile pogojev za normalen razvoj občin. Občina Ormož letos za zavarovanje brezposelnih oseb namenja dobrih 114 tisoč evrov, za družinskega pomočnika 79 tisoč, za mrliške oglede pa 9000 evrov. »Trenutno plačujemo tri družinske pomočnike, lani jih je bilo 12. Pri družinskih pomočnikih so občine že zdaj dobile povrnjen oziroma sofinanciran večinski del stroškov. Tako da odprava tega izdatka ne bo v celoti pomenila prihranka za občine,« je razložil župan. Na vprašanje, kateri ukrepi bi pomenili dejansko razbremenitev občin, pa je odgovoril: »Povišanje povprečnin, razbremenitev pri stroških financiranja vrtcev in oskrbnin v domovih za starejše. Enakomeren razvoj države bi lahko omogočili, če bi občinam ostajalo več sredstev za investicije. Občine same dobro vemo, kje imamo največje potrebe.«
Borko: »Okolje potrebuje investicije«
Občina Središče ob Dravi bi po zakonu pridobila dobrih 42 tisoč evrov. Letos bodo za zavarovanje brezposelnih namenili okoli 20 tisoč evrov, enako za družinskega pomočnika, za mrliškoogledno službo pa 2000 evrov. Središki župan Jurij Borko je povedal, da bi občine veliko lažje finančno dihale, če bi država zvišala povprečnino, prevzela finančne obveznosti plačevanja vrtcev ali socialnovarstvenih programov, občinam dala na voljo več namenskih sredstev za investicije in podobno.
Butolen: »Dvigniti povprečnino in omogočiti črpanje EU-sredstev«
Župan Občine Žetale Anton Butolen je dejal, da je bilo zmanjšanje stroškov občin predvideno z novim letom, a se to ni izvedlo. »Na letni ravni to za našo občino pomeni približno 22 tisoč evrov manj stroškov. Koliko bo to pomenilo letos, ne morem napovedati, ker ni jasno, kdaj se bodo ukrepi začeli uveljavljati.«
Med ukrepi, potrebnimi za izboljšanje finančnega položaja občin, Butolen navaja zvišanje povprečnine in spoštovanje ZFO pri sredstvih za investicije. »To, da nam država del teh sredstev posoja, je nesprejemljivo in obremenjuje predvsem občine s slabim indeksom razvojne ogroženosti. Treba bi bilo spoštovati uredbo o problemskih obmejnih območjih in pripraviti razpise za konkretne projekte. Spremeniti bi veljalo sistem črpanja evropskih sredstev, da bi se za sredstva lahko znova enakovredno prijavljale tudi manjše občine.«
Kidričanom ukrep prinaša 110 tisoč evrov
Občino Kidričevo bo sprememba zakona olajšala za 110 tisoč evrov stroškov. Družinski pomočnik jih bo letos predvidoma stal 6 tisoč, zavarovanje brezposelnih 45 tisoč in mrliškoogledna služba 2200 evrov. Kidričani so z ukrepom zadovoljni.
