podpora

Vox populi: SDS po več kot letu dni prehitela LMŠ

B.K./STA
17. 2. 2020, 12.08
Posodobljeno: 17. 2. 2020, 12.35
Deli članek:

Če bi volitve potekale v nedeljo, bi na njih slavila SDS z 19,6-odstotno podporo, sledi LMŠ, ki ji je podpora padla na 17,1 odstotka, kaže anketa Vox populi izvedla agencija Ninamedia. Za takojšen razpis predčasnih volitev se je izreklo 57,9 odstotka vprašanih. Nekaj manj kot 58 odstotkov jih delo vlade ocenjuje kot neuspešno.

STA
Glede na ankete ima SDS najvišjo podporo.

Na vprašanje, koga bi volili, če bi bile volitve v nedeljo, je 19,6 odstotka anketirancev odgovorilo, da bi volilo SDS (v januarskem merjenju 16,9 odstotka), LMŠ pa bi volilo 17,1 odstotka vprašanih (januarja 19,4). SDS je tako prvič po decembru 2018 v javnomnenjski raziskavi Vox populi prehitela LMŠ, navajata časnika.

Na tretjem mestu ostaja SD, ki jo je kot svojo volilno izbiro navedlo 8,2 odstotka anketirancev (januarja 8,1 odstotka). Sledita skoraj izenačeni Levica s 5,3 odstotka (6,0 odstotka) in NSi s 5,2 odstotka (6,5 odstotka). 2,8 odstotka anketirancev je odgovorilo, da bi volilo DeSUS, 2,5 odstotka SNS, 2,3 odstotka SLS, dva odstotka SMC, SAB pa en odstotek. 0,8 odstotka vprašanih je odgovorilo, da bi volilo druge stranke. Neopredeljenih je 24,9 odstotka vprašanih (januarja 23,7 odstotka), 8,2 odstotka pa se volitev ne bi udeležilo.

Če upoštevamo samo opredeljene volivce, bi SDS dobila 28 sedežev v DZ, LMŠ 25, SD bi prejela 12, Levica osem in NSi sedem. V parlament bi prišli še stranka DeSUS in SNS s po štirimi poslanci, navaja Večer.

Na vprašanje, kaj je bolj v državnem interesu, oblikovanje nove vladne koalicije in nove vlade ali pa takojšen razpis predčasnih volitev, je 57,9 odstotka vprašanih podprlo predčasne volitve. 33,2 odstotka anketirancev bi raje videlo oblikovanje nove koalicije. 8,9 odstotka jih je neopredeljenih.

Padec podpore vladi (v odstopu)

Anketa je pokazala tudi precejšen padec podpore vladi Marjana Šarca, ki po odstopu premierja opravlja tekoče posle. Tako 57,5 odstotka vprašanih delo Šarčeve vlade ocenjuje kot neuspešno, 39 odstotka kot uspešno, 3,4 odstotka pa jih na vprašanje ni znalo odgovoriti.

Na lestvici priljubljenosti politikov so na prvih treh mestih predsednik republike Borut Pahor, predsednik LMŠ in premier, ki opravlja tekoče posle, Marjan Šarec ter evropska poslanka Tanja Fajon. Viden vzpon priljubljenosti sta zabeležila nekdanji predsednik SMC in zunanji minister, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar ter nova predsednica DeSUS in kmetijska ministrica, ki opravlja tekoče posle, Aleksandra Pivec, ki se je uvrstila na peto mesto.

Ninamedia je telefonsko raziskavo za časnika Dnevnik in Večer izvedla med 11. in 13. februarjem, anketirali pa so 700 oseb.