Spet je govora o gosenicah pinijevega (borovega) sprevodnega prelca. Zimo so nasitene od borovih iglic preždele v zapredku na drevesnih vejah. Ko se otopli, se razživijo. To se je pred leti v Sloveniji dogajalo marca ali aprila, v zadnjih letih pa jih opažajo že februarja. V Španiji so jih že opazili. V Madridu, Zaragozi in še prej ob obalnih predelih. Na slovenskih Obali so v nizkem startu ali pa že na poti. Že pred dnevi naj bi značilne vlakce opazili ob borovcih v novogoriškem mestnem središču.

Kaj se zgodi? Naravni program jim ukaže, naj po kakšnem mesecu prehranjevanja z iglicami ustvarijo kolono ena po ena in se spustijo na tla ter se zabubijo v zemlji. Iz njih se razvije metulj oziroma debela vešča, ki nato poleti ustvari gnezdo na drevesnih vejah in izleže jajčeca. Cikel se ponovi.

Problematično je torej romanje gosenic iz dreves na tla. Povorke teh do štiri centimetre dolgih dlakavih gosenic so impozantne. Pritegnejo tudi zanimanje psov, ki se težko ubranijo, da jih ne bi povohali ali zagrabili z usti. Na tej točki se lahko zaplete. Prelec se namreč brani s strupenimi ožigalnimi dlačicami, ki vsebujejo toksin in povzročajo sproščanje histamina. Pri stiku s človešo kožo povzročijo alergijsko reakcijo, vnetje, srbečico, za psa pa so lahko celo usodne. Pride lahko do hude otekline jezika oziroma ustne sluznice. Psi se mučijo, davijo, težko dihajo in požirajo. Zato velja nasvet, da lastniki psu najprej z vodo izperejo usta, nato pa čim prej obiščejo veterinarja. V skrajnem primeru, in nekaj takšnih je že bilo v Sloveniji, pride do zadušitve.

pinijev sprevodni prelec2
Profimedia
Gnezdo pinijevega sprevodnega prelca.