Podjetje Candor-Dominko je od junija 2014 do danes prejelo 28.694 evrov za izvedbi jezikovnih tečajev za poslance SDS, ki jih v okviru izobraževanja poslancev plačuje državni zbor, smo včeraj razkrili v našem časopisu.
Njihovi poslanci so opravili 829 ur jezikovnih tečajev, poleg SNS, kjer so opravili le en tečaj, pa so edini, ki so jih opravljali prek enega podjetja. Ta je v lasti njihove kandidatke na zadnjih nekaj lokalnih volitvah na Vrhniki, Mirjam Dominko. S tem manevrom je proračunski denar, ki je namenjen izobraževanju poslancev, prišel nevarno blizu politični stranki. Ob tem se postavlja vprašanje, kakšno je lahko ob tako tesni povezavi zagotovilo, da je bila storitev dejansko opravljena.
Že videz zmanjšuje verodostojnost
Podjetje Candor-Dominko je z jezikovnimi tečaji za poslance SDS od parlamentarnih volitev julija 2014 dobilo 28.694 evrov, v tem času pa je prejelo skupno 128.240 evrov od različnih proračunskih uporabnikov. Podjetje je sicer po zadnjih podatkih za 2017 leto imelo 76.000 prihodkov in 81.000 odhodkov, pri čemer so stroški blaga, materiala in storitev znašali 49.000 evrov. Candor-Dominko je tako leta 2017 pridelalo dobrih 5000 evrov primanjkljaja.
Ali je pri takšni porabi proračunskega denarja kaj spornega, smo povprašali računsko sodišče, kjer pa so nas preusmerili na protikorupcijsko komisijo. »Konkretnega primera, ki ga navajate, komisija ni obravnavala, zato se do njega ne more opredeljevati, ne da bi ga podrobno proučila. Ali gre za okoliščine nasprotja interesov oziroma za okoliščine, ki kažejo nato, da zasebni interes vpliva na nepristransko opravljanje javnih nalog uradne osebe, je namreč treba presojati v vsakem posameznem primeru,« poudarjajo na protikorupcijski komisiji. Naša vprašanja bodo obravnavali kot prijavo in preverili prijateljsko sodelovanje v SDS.
Na splošno pa v Komisiji za preprečevanje korupcije pojasnjujejo, da se morajo uradne osebe v praksi izogibati okoliščinam oziroma postopkom, v katerih se odloča o pravicah oziroma koristih za njih, za njihove družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi imajo »osebne, poslovne ali politične stike«.
Institut dolžnega izogibanja nasprotju interesov oziroma omejevanje nasprotja interesov pri izvajanju javnih nalog po navedbah komisije predstavlja enega ključnih stebrov delovanja pravne države, zaupanja v demokratične institucije, transparentnosti, enakopravnosti in objektivnosti odločanja v javnih zadevah ter razpolaganja z javnimi sredstvi. S tega vidika sta pomembna tako dejansko nasprotje interesov kot »zgolj« videz nasprotja interesov.
»Že videz nasprotja interesov, ki ne pomeni nujno vsebinske nepravilnosti ali nezakonitosti, pomembno ogroža javno zaupanje v pravilno, zakonito,transparentno in objektivno izvajanje javne funkcije ali službe, s tempa zmanjšuje integriteto in verodostojnost samega organa,« so še pojasnili.
Leta 2012 zaznali prikrito financiranje strank
Komisija za preprečevanje korupcije je sicer leta 2012 ob obravnavi nekdanjega poslanca Ivana Vogrina sprejela sistemsko načelno mnenje glede porabe javnega denarja, ki je poslancem in poslanskim skupinam na voljo za izobraževanje in strokovno pomoč.
Ugotovila je, da so poslanci v več primerih predlagali sklenitev pogodbe za najem storitev odplačnega svetovanja oziroma strokovne pomoči poslanskim skupinam ali nepovezanim poslancem s fizičnimi ali pravnimi osebami, s katerimi so imeli neposredne osebne ali poslovne stike. »Navedene okoliščine predstavljajo nasprotje interesov,« so takrat zapisali v sistemskem načelnem mnenju.
Komisija je ob tem opozorila, da pri postopkih naročanja in izplačila sredstev, namenjenih strokovni pomoči poslanskim skupinam, transparentnost naročanja ter smotrnost, upravičenost in sledljivost porabe javnih sredstev niso optimalno zagotovljene. »Komisija je obenem zaznala porabo teh sredstev, ki bi jo lahko označili za prikrito oziroma posredno financiranje političnih strank in povezanih oseb, kar je v nasprotju z namenom teh javnih sredstev,« so dodali.
