Evropa je pred energetskim izzivom. Ne le zaradi omejevanja izpustov CO2 v ozračje, temveč tudi iskanja novih ali drugačnih virov električne energije, ki pa je kljub varčevanju porabimo čedalje več. Ob tem nas v prihodnjih dveh desetletjih čaka zaprtje termoelektrarne Šoštanj in bloka nuklearke v Krškem. Deloma se rešitev ponuja v vetrnih elektrarnah, meni direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM) Andrej Tumpej. Rešitev za zmanjšanje izpustov, vsaj na področju osebnega prometa, je tudi e-mobilnost. A to na drugi strani pomeni povečano porabo električne energije, k porabi katere prispeva tudi trend menjave energentov za ogrevanje.

»Skupna potrošnja energije bo padala, električne pa se bo večala. Zato je sama država Slovenija, tudi zaradi dejstva, da nas do leta 2040 čaka zaprtje termoelektrarne Šoštanj, ki zagotavlja 40 odstotkov električne energije, in nato še leta 2043 bloka nuklearke, kar skupaj pomeni 70 odstotkov sedanje proizvodnje električne energije, pred velikimi izzivi. Delno želimo na te izzive odgovoriti tudi v DEM s povečanim obsegom proizvodnje električne energije, na prvem mestu iz vetra ter tudi sonca,« pravi Tumpej.

Samo netopirje bodo preučevali eno leto

A če so za zdaj s podatki glede načrtovanega projekta izgradnje polja vetrnih elektrarn na območju Makol v podjetju iz Rogaške Slatine (ki je negativen odziv doživelo na Rogli) skopi, so bolj radodarni s splošnimi informacijami v DEM. Direktor je dejal, da so ta trenutek oblikovani trije državni prostorski načrti v občini Dravograd na Ojstrici, na Paškem Kozjaku ter na Maclju, torej med drugim v občini Žetale. »V osnutku je predvidenih šest vetrnic moči 21 megavatov. Teh šest agregatov bi lahko po moči primerjali s Hidroelektrarno Dravograd,« je dejal. Investicijska vrednost projekta izgradnje je po podatkih infrastrukturnega ministrstva ocenjena na 30 milijonov evrov. A od osnutka ter idej do realizacije bo še dolga pot. »S prejetim sklepom o začetku priprave državnega prostorskega načrta se največ dela šele začne. Začne se preverjanje vseh področij in vplivov – kar lahko traja kar nekaj let, samo študija netopirjev traja eno leto. In rezultati vseh presoj in študij dajo odgovor, ali bodo vetrne elektrarne na tem mestu ali ne. Sami postopki umeščanja v prostor pa lahko trajajo od tri do pet let,« so navedli v slovenskem energetskem gigantu. Ne glede na dolžino postopka pa je najpomembnejše, meni Tumpej, da so prebivalci in občine dobro obveščeni. »Vsi se bojimo neznanih stvari, če pa je stvar znana, je bojazen manjša. Gradili bomo najnovejšo tehnologijo, upoštevali bomo zadnje izsledke. To zagotavljam.«

60c1f83a45de2d1159d737922a6d0acd
Nataša Juhnov
Direktor Dravskih elektrarn Maribor Andrej Tumpej zagotavlja, da bodo gradili v skladu z najnovejšo tehnologijo.

Kdaj bo država priznala odškodnine najbližjim prebivalcem

Ne glede na tehnologijo pa imajo vetrnice vpliv na okolje in na ljudi, kar priznavajo tudi v DEM. »Ugotavlja se, da posebej starejše vetrnice proizvajajo nizkofrekvenčni hrup, ki ga človeško uho ne sliši, zazna pa ga telo. Nekateri so bolj dojemljivi za ta hrup, drugi ne. Ta trenutek se ta izziv rešuje z oddaljenostjo vetrnic od naseljenega območja,« je o vplivih dejal Tumpej, obenem pa zavrnil pomisleke glede elektromagnetnega sevanja. »Vsaka vtičnica v dnevni sobi ima večji vpliv na vas kot pa vetrnice.« Seveda se ob tem poraja tudi vprašanje koncesnine, torej nekakšne odškodnine za okolje in ljudi (podobno kot to velja za koriščenje vodnega potenciala reke Drave). A na tem področju država ni storila še niti za noht,« se je slikovito izrazil Tumpej. A bo treba.

Vetrnice se zdijo najspornejše tistim, ki bi jih morali podpirati: naravovarstvenikom ...

Medtem ko je družba Stiria Invest, ki načrtuje gradnjo 15 vetrnih elektrarn na zahodnem območju Pohorja (gre za območje občin Mislinja, Zreče in Slovenska Bistrica), doživela odpor dela lokalnega okolja, pa je bil odziv svetnikov v Žetalah pozitiven. A je, tako kot drugod po Sloveniji, pričakovati, da se bo tudi v Žetalah bila še ostra bitka za postavitev vetrnic. In kot je ob predstavitvi projekta dejal žetalski svetnik Nejc Sakelšek: »Navadno so vetrnice kamen spotike za inštitucije in civilne iniciative, ki se sicer ne približajo niti na 100 kilometrov našim krajem. Upam, da ta projekt uspe.« Da je tovrstna oblika pridobivanja energije sporna za naravovarstvenike, je zapisano celo v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu države. Kjer je izpostavljeno, da so projekti s področja hidroenergije in vetra v Sloveniji izjemno težko izvedljivi oziroma so postopki iz naslova okoljskih presoj in umeščanja v prostor nerazumljivo dolgi in pripeljejo do negativnih rezultatov za investitorje.

Realna proizvodnja elektrike iz vetrnic bo seveda odvisna od uspešnosti umeščanja v prostor oziroma od tega, koliko vetrnic bomo v Sloveniji dejansko zgradili in namenili obratovanju, ne pa od tega, kaj investitorji načrtujejo.

Makole, vetrne elektrarne
Mojca Vtič
Gradnjo vetrnic načrtujejo tudi v Makolah.

Vetrnice načrtovane tudi v Makolah

Ministrstvo za okolje in prostor je do novembra lani od Ministrstva za infrastrukturo prejelo osem pobud za umestitev polj vetrnih elektrarn. Tri izmed njih so v zahodni Sloveniji, pet pa v vzhodni Sloveniji: PVE Ojstrica (DEM, Maribor), PVE Mislinja (Stiria Invest, Rogaška Slatina), PVE Paški Kozjak (DEM Maribor), PVE Rogatec (DEM Maribor) in PVE Plešivec (Stiria Invest, Rogaška Slatina).To pomeni, da sta na območju Podravja načrtovani dve polji vetrnih elektrarn, in sicer na območju Maclja (Žetale, Rogatec) ter Makol (in Rogaške Slatine). Potencialni investitor prve so Dravske elektrarne Maribor, druge pa družba Stiria Invest iz Rogaške Slatine, katere direktor je Franc Sajko. Slednji je povedal, da je javno še preuranjeno govoriti o vetrnicah na območju občine Makole, saj bi se morali projekti najprej predstaviti lokalnim skupnostim. Postopek za pripravo državnega prostorskega načrta pa sicer že poteka. Kot izhaja iz dokumentov, ki jih je marca 2018 pripravilo mariborsko podjetje Urbis, je na območju Plešivca predvidena postavitev osmih vetrnih elektrarn z močjo do 2 MW.

termoelektrarna-sostanj-tes-6_bobo
Bobo
Nas bo v primeru zaprtja TE Šoštanj rešila vetrna energija?