silvo mesojedec
Primož Lavre
Silvo Mesojedec pravi, da je nujno Rome čim prej zaposliti, kdor noče delati, pa mu je treba obvezno odvzeti državne transferje.

Ob tem, ko je na primer zgolj en odstotek Romov v občini Novo mesto zaposlenih, a jih 99 odstotkov prejema denarno socialno pomoč, so težave z naraščanjem njihovega števila toliko bolj očitne. Uspelo nam je pridobiti (neuradne) podatke o naraščanju števila romskih prebivalcev v mestni občini Novo mesto. V zadnjih 36 letih se je njihovo število zvišalo s 387 na sedanjih 1083, torej za skoraj trikrat. O (ne)integraciji Romov v širšo družbo priča podatek, da jih od skupaj 1083 zgolj 12 živi zunaj romskih naselij, torej med »civili« v samem Novem mestu. Tako Romi označujejo Nerome. Daleč najbolj problematično je stanje v največjem naselju Brezje - Žabjak, kjer se je število z 214 leta 1984 zvišalo na kar 719. 

438 intervencij policije

Kako nevarno postaja to naselje za Rome in okoliške prebivalce (pa tudi sicer Novomeščane), pričajo šokantni podatki novomeške policijske uprave. V letu 2018 so morali policisti v naselju Brezje - Žabjak intervenirati v kar 438 primerih. Gre za tiste dogodke, v katerih prejmejo klic na številko 113 in je potrebno posredovanje policije. So pa, kot so nam pojasnili, policisti na tem območju navzoči tudi sicer in izvajajo različne policijske naloge – opravljajo pogovore, zbirajo obvestila, izvajajo različne preventivne aktivnosti. Če preračunamo, so imeli policisti predlani 0,62 intervencije na enega prebivalca naselja Žabjak - Brezje. Ob enaki pogostnosti intervencij na ravni celotne države bi to pomenilo 1,28 milijona (!) intervencij v letu 2018. Seveda je to nekaj nepredstavljivega, varnostni sistem v državi bi razpadel. Čeprav med ljudmi na Novomeškem in v sosednjih občinah prevladuje prepričanje, da lahko Romi nekaznovani počnejo vse, kar hočejo, to ne drži. Res pa je, da pogosto ne nosijo nobene materialne odgovornosti, češ da tako ali tako nimajo ne premoženja ne prihodkov, razen otroških dodatkov in denarne socialne pomoči, ki so po zakonodaji nedotakljivi.

Ogroženi prebivalci 

Predsednik regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike Silvo Mesojedec, ki živi v bližini romskega naselja Žabjak - Brezje ob Novem mestu, pravi, da so iniciativo ustanovili že leta 2005, in sicer člani iz občin Novo mesto, Škocjan, Šentjernej. Trebnje, Semič in Krško. Opozarja, da tožilstvo in sodišče zoper Rome ne funkcionirata. Dogaja se, da dobivajo »pogojne sodbe na pogojne«, česar »civili« niso deležni. Mladi Romi so veliko bolj predrzni kot nekoč, saj ni več romskih »poglavarjev«. Rešitev vidi v kakršnikoli zaposlitvi, za kar bi si morala prizadevati država. Kdor bi delo zavrnil, bi mu morali takoj ukiniti socialno pomoč. Sprašuje se, kaj bo čez deset let na območju Žabjaka, ko bo tam morda živelo že 1500 Romov. Skoraj identičnim težavam so izpostavljeni tudi v drugih omenjenih krajih z romskimi naselji. Mesojedec opozarja, da ne gre čakati na boljšo izobraženost Romov, temveč je treba poskrbeti, da bo delo že zdaj postalo vrednota. Med drugim bi lahko opravljali družbenokoristna dela. 

Tomaž Zoran, predsednik sveta krajevne skupnosti Bučna vas, kjer je romsko naselje Žabjak - Brezje, opozarja, da se krajani nikakor ne počutijo varne. V naseljih v bližini romskega naselja so priča streljanju skoraj vsak dan. Dogaja se po navadi v večernih in nočnih urah, ob božiču in novem letu pa se še stopnjuje. Ljudje najdejo naboje na mnogih krajih (na dvoriščih, strehah, avtomobilih, v fasadah …), večina tega sploh ne pride v medije, saj se zaradi strahu ne želijo izpostavljati. Pri tem Zoran pravi, da po njegovem okoli 80 odstotkov Romov iz naselja ne želi tega streljanja, tudi sami ga prijavljajo na policijo. Vendar pa v naselju živi tudi manjši del kriminalcev s strelnim orožjem, ki ne upoštevajo ničesar. Širše se varnostni problem (ne zgolj streljanje, temveč tudi vandalizem, prometni prekrški, kraje, nasilništvo …) povečuje z naraščanjem števila prebivalcev romskega naselja.

Brezje
Primož Lavre
V letu 2018 je morala policija kar 438-krat intervenirati v romskem naselju Žabjak - Brezje pri Novem mestu.

Utrinki iz občine Škocjan

Prejšnji mesec je Bogdan Krašna, član skupine za reševanje romske problematike v občini Škocjan, na predsednika republike Boruta Pahorja naslovil daljši dopis. V romskem naselju Dobruška Gmajna v tej občini živi več kot 300 Romov. Krašna je škocjanski podjetnik, prokurist firme Avtocenter Krašna, kjer servisirajo vozila Renault, ukvarjajo se tudi s prodajo vozil. Pahorju je opisal nekaj izkušenj ob dolgoletnem sobivanju z Romi. Med drugim napad z nožem na direktorja njegove družbe. Sodelavki je Rom istega dne izrekel grožnjo, naj dobro čuva svojo hčerko, da se ji kaj ne zgodi.

Krašna je lastnik 3100 kvadratnih metrov velike parcele tik ob romskem naselju Dobruška Gmajna. Na parceli je bilo deponiranega nekaj kubičnih metrov peska. Ko je bil obveščen, da mu ga kradejo Romi, se je odpeljal na parcelo in videl štiri Rome, ki so nakladali pesek v svojo avtomobilsko prikolico. Ko je zahteval, da se umaknejo s parcele, je moral sam zbežati, saj bi sicer z njim fizično obračunali, je dodal Krašna. Romi so mu zagrozili, da naj se pazi, kajti če ga bodo dobili …, zato je moral omejiti redne tedenske sprehode v bližini svoje hiše. Predlani je z motorno žago žagal v neposredni bližini doma. Ko je bil odsoten le pet minut, je žaga izginila, na policiji so ugotovili, da jo je ukradel Rom.

Pred tremi leti je 18-letni Rom v prostorih občine fizično napadel župana Škocjana Jožeta Kaplerja, presekal mu je ustnico. Mladeniča in njegovo 40-letno mater je razhudilo, kam so postavili zbiralnike vode. Osemnajstletnik ima 13 bratov in sester! Od bančne uslužbenke v Škocjanu je romska družina z grožnjami, da jo bodo ubili, v daljšem obdobju izsilila 90 tisoč evrov. Sprva jim je sicer uslužbenka pomagala, ker se ji je družina s sedmimi otroki smilila. Pahorju je na koncu Krašna zatrdil, da imajo v občini Škocjan lepo pokrajino, na katero so ponosni, in nimajo vnaprej odklonilnega odnosa do ljudi drugačne kulture.