Izpostavljena je bila problematika srednjih kmetij z do 30 kravami, teh pa je v Halozah zelo malo. »Te srednje velike kmetije so pogosto denarno podhranjene, tehnološko zastarele in kot take nezanimive za mlajše generacije. Zato bi jih morali podpreti, da bi jim bile omogočene investicije v prenovo hlevov, skladiščnih prostorov, digitalizacijo. Uvesti bi morali podpore za tiste kmete, ki redijo živali, ob tem pa bi morali kmete razbremeniti birokracije,« je prepričan Andrej Toplak, specialist za področje govedoreje na ptujskem kmetijskem zavodu. Svetovalec za isto področje na celjskem zavodu Tadej Virk je podrobneje predstavil problematiko zmanjšanja števila krav dojilj.

Kmet z 20 kravami dojiljami zasluži 450 evrov na mesec ...

»Vsak dan v povprečju ugasneta skoraj dve kmetiji,« je alarmantni podatek izpostavil Virk.A to število ni presenetljivo ob izračunu, da si kmet z 20 kravami dojiljami na mesec prisluži le 450 evrov plače. »Je takšen kmet manj vreden od delavca? Kmetijam bi morali dati zagon, sicer se bodo površine v Sloveniji zarastle. Kateri turist pa bo prišel gledat zaraščene travnike, kako bomo promovirali znamko izbrana kakovost za govedino, če pa ne bomo imeli surovine, že zdaj je večina pitane govedi iz tujine,« je opozoril Virk. Predlagal je, da se uvedejo dodatne podpore za krave dojilje in kmete, ki delujejo na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami, da se jim namenijo sredstva za ureditev pašnikov in ureditev objektov. Pobude strokovnih služb so še, naj se uvedejo dodatna plačila za strme površine, da se spremeni zemljiška politika v smeri podpore družinskim kmetijam, da bi se termini razvoza gnojevke prilagajali vremenskim razmeram …

haloze
C.G.
Zaradi strmega pobočja imajo v Halozah s kmetijstvom velike težave.

Govedoreji bodo posvetili posebno pozornost

Po eni uri predstavitev je do besede prišla tudi ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec. V uvodu je dejala, da bodo govedoreji kot najpomembnejši panogi zagotovo posvetili posebno pozornost, tudi v okviru priprave na novo finančno perspektivo 2020–2027. O slednji je dejala, da je še veliko nejasnosti, znano pa je, da se bosta uvedli finančna kapica, kjer bodo plačila navzgor omejena, in degresija na površine. »Žal pa se nižajo sredstva za kmetijski del, vendar menim, da se to znižanje ne bo tako poznalo ravno zaradi omejitve višine plačil, ki jih lahko posamezno gospodarstvo prejme.« Dotaknila se je tudi dolgotrajnega postopka reševanja vlog od oddaje na razpis in pri tem okarala kmete. »Pri nas je postopek od trenutka, ko je vloga popolna, do končnega rezultata izjemno hiter, hitrejši kot v Avstriji. Vendar se pri nas oddajajo nepopolne vloge. Treba pa je proučiti, kaj je smotrno dodajati vlogam in česa ne, ter uvesti enoten sistem dostopa do registrov in evidenc.«

Vabljeni le večji kmetje, Haložani odrinjeni

Na okrogli mizi, ki je bila v haloški občini, pa ni bilo rečenega ničesar o problematiki kmetovanja v Halozah, kjer je propad kmetij izjemen in kjer je nagib več kot tretjine vseh kmetijskih površin večji od 35 odstotkov.Kot je opozoril eden izmed kmetovalcev, ki še vztraja na haloških bregovih, je kmetij s po 30 glavami govedi (ki so bile osrednja točka okrogle mize) v Halozah le peščica, večina je manjših. »In ravno te še ohranjajo podobo krajine v Halozah, čeprav na drugi strani beležijo drastičen upad, kar je zgovorno pokazala tudi grafika. Ne opažamo upada večjih in srednjih kmetij, temveč kmetij z do deset glavami goveda. Vendar pa ti mali kmetje niso bili vabljeni na to okroglo mizo. Večina navzočih je bila kmetov s perspektivnih kmetij,« je še dejal haloški slušatelj.

aleksandra pivec
C.G.
Pivčeva zagotavlja, da bodo na ministrstvu govedoreji kot najpomembnejši panogi posvetili posebno pozornost.

Ne le dobrobit živali, tudi dobrobit kmeta in kmetice!

Hribovski kmet Janez Beja je opozoril, da bi morali podpore za krave dojilje in strmine sprejeti že zdaj, torej v prehodnem obdobju do nove finančne perspektive. »To obdobje naj bi trajalo dve leti ali še več. Kaj bomo v tem času – ali ne bomo kmetovali, bomo zapirali kmetije? Prejemali smo 253 evrov po hektarju podpore za strmine, danes govorimo o 90 evrih, v prihodnjem programskem obdobju o nič evrih. Najti moramo rešitev, kako ohraniti 38.000 hektarjev površin, ki imajo 35 ali 50 odstotkov naklona.« Dotaknil se je tudi teme dobrobiti živali oziroma sprememb zakonika v smeri, da so živali čuteča bitja. »Pogovarjamo se o dobrobiti živali in da je žival čustvena, zakaj pa se ne pogovarjamo o dobrobiti kmeta in kmetice?« je vprašal in požel bučen aplavz. »Lepo bi bilo, celo pravljično, govoriti o spodbujanju in širjenju kmetij na območju z omejenimi dejavniki. Želim pa si eno: da bi ohranili že to, kar še imamo danes.«

Trgovci zaslužili, tekstilci propadli, sociala ostala državi

Stane Klemenčič, direktor KGZ Maribor, je svoj nagovor začel udarno: »Če se v kmetijstvu ne bo zaslužilo, se ne bo delalo. To je preprost odgovor mladih.« Ob tem pa je kmetijstvo povezal s tekstilno industrijo, ki je bila v osemdesetih in devetdesetih letih eden izmed temeljev industrije v Mariboru, Sloveniji. »Ko smo začeli govoriti o pretoku čez mejo, so šli trgovci iz Maribora v Azijo in tam nabavili poceni blago. Svoje delo so opravili, zaslužili, niso propadli oni, propadla pa je industrija. Ves socialni del pa je ostal državi. A se ne dogaja enako v kmetijstvu? Kdo pa je naš trgovec, Lidl, Spar? Saj kupijo, ampak tako malo. Tukaj moramo sistemsko pristopiti, če želimo dvigniti ceno, omogočiti zaslužek kmetijstvu.«