Dopolnilno zavarovanje

Finančni minister: ne moremo izdajati praznih čekov zdravstvu

B.K./STA
24. 1. 2020, 19.29
Posodobljeno: 24. 1. 2020, 19.32
Deli članek:

Minister za finance Andrej Bertoncelj in državni sekretarji v pisni izjavi opozarjajo na nesprejemljivost dopolnila LMŠ, s katerim bi ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbi obveznega pavšalnega prispevka zagotovili neomejeno kritje iz državnega proračuna v primeru primanjkljaja. Kot so navedli, ne morejo izdajati bianco menic (praznih čekov).

Primož Lavre
Finančni minister Andrej Bertoncelj.

"Ministrstvo za finance kot varuh državne blagajne nasprotuje bianco menici in predlogu, ki je po višini in časovno neomejen," so v javni izjavi navedli minister Bertoncelj in štirje državni sekretarji na ministrstvu za finance - Saša Jazbec, Natalija Kovač Jereb, Metod Dragonja in Alojz Stana.

Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pod vprašajem?

Pred tretjo obravnavo novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero nameravajo ukiniti dopolnilno zavarovanje in uvesti obvezni pavšalni zdravstveni prispevek, se je tako vnela burna razprava. Tudi med ministroma iz kvote LMŠ, torej ministrom za zdravje Alešem Šabedrom in ministrom za finance ni soglasja glede finančne varovalke iz proračuna.

V LMŠ želijo z dopolnilom zvišati obvezni pavšalni zdravstveni prispevek z 29 evrov, kot zdaj določa novela, na 32 evrov mesečno. Potem ko so v drugi obravnavi iz novele umaknili finančno varovalko, pa želi LMŠ zdaj z dopolnilom vrniti določilo, da bo državni proračun zagotavljal kritje finančnega primanjkljaja, ki lahko nastane v primeru nezadostnih prihodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) iz prispevkov in drugih virov. Gre za obveznosti, ki zapadejo do konca tekočega koledarskega leta.

To po ocenah Šabedra zagotavlja minimalno varovalko za stabilno in vzdržno financiranje sistema. Medtem pa iz ministrstva za finance prihajajo opozorila.

Njihovi izračuni na podlagi podatkov ZZZS kažejo, da obvezni pavšalni prispevek v višini 32 evrov mesečno s predvideno letno valorizacijo v višini rasti povprečne bruto plače v preteklem letu v letih 2021 in 2022 sicer zadostuje za stroške v obstoječi košarici pravic, ki se z nadomeščanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne zmanjšujejo.

Vendar predlog trenutnega dopolnila k 9. členu novele zakona, ki morebitno pokrivanje prenizkih prihodkov v zdravstveni blagajni v prihodnosti dopolnjuje s proračunskim financiranjem v neznani višini, z javnofinančnega vidika ni sprejemljiv, so v izjavi navedli Bertoncelj in državni sekretarji. Besedilo dopolnila namreč lahko pomeni po višini in časovno neomejeno obveznost iz državnega proračuna.

Kot navajajo, lahko ministrstvo za finance podpre samo jasno opredeljen javnofinančno vzdržen predlog "do največ 10 milijonov evrov na leto iz državnega proračuna", ne more pa izdajati bianco menic.

Že v četrtkovi izjavi  so predlagali, da se namesto predlaganega dopolnila LMŠ uporabi dikcijo, kot jo ZZZS predlaga v "podrejenem dopolnilu". Torej, da bo državni proračun zagotavljal kritje finančnega primanjkljaja, ki naj bi nastal zaradi prehoda v novo ureditev plačevanja prispevka, vendar največ do višine 10 milijonov evrov v letu 2021.

Premier Marjan Šarec je danes v izjavi pred zaslišanjem na komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb poudaril, da je pomembno to, da sta glede rešitev usklajena z ministrom za zdravje Šabedrom, "če pa kakšni državni sekretarji po kakšnih ministrstvih sporočajo druge odločitve ali mnenja, je njihov problem", je dejal. Kot je povedal, je minister za finance podal opozorila, kar pa po besedah Šarca še ne pomeni, da bodo zaradi tega prenehali z aktivnostmi za sprejem novele zakona.

DZ bo o noveli zakona odločal v sredo.