Slovenci, ki se odločajo za gradnjo hiše, se morajo, še preden zabrnijo stroji, spopasti s kupom birokracije. Pridobitev gradbenega dovoljenja je mukotrpen postopek. Gradbeni zakon, ki je začel veljati leta 2018, je roke, v katerih mora upravna enota odločiti o gradbenem dovoljenju, podaljšal; tako mora pristojni organ v upravnem postopku odločiti v 60 dneh od oddaje popolne vloge, če ta ni popolna, pa se lahko rok podaljša še za en mesec. Na družbenih omrežjih smo zasledili več zapisov ljudi, ki so se podali v gradnjo, in kot kaže, se čakalne dobe v Sloveniiji precej razlikujejo. Medtem ko nekateri dobijo dovoljenja v tednu ali dveh, se drugod čaka tudi po več mesecev. Glede na zapise naj bi se morali z najdaljšim čakanjem sprijazniti tisti, ki bodo gradili na območju Ljubljane, Žalca in Ptuja. Da ne bi ostali zgolj pri zapisih vlagateljev, smo na vse upavne enote poslali povpraševanje, kakšne so čakalne dobe, če je oddana vloga popolna.

Dolgo čakanje ob obali

Odgovore smo prejeli od velike večine upravnih enot. Glede na uradne podatke se na izdajo gradbenega dovoljenja najdlje čaka v Kopru, in sicer kar šest mesecev, sledi pa Upravna enota (UE) Ljubljana, kjer je povprečna čakalna doba 88,4 dneva, kar pomeni, da lahko čakate tudi znatno dlje. Eden od ljubljanskih arhitektov nam je povedal, da je pri zadnjem projektu čakal na dovoljenje deset mesecev. Iz številnih upravnih enot, kjer so čakalne dobe daljše, so nam pojamrali, da so kadrovsko podhranjeni, da so zaradi legalizacij objektov zasuti z delom, iz ene od upravnih enot pa so potožili celo nad tem, da so ob že siceršnjem pomanjkanju osebja njihovi uslužbenci že precej v letih, zato stvari potekajo malce počasneje.

Najhitreje naj bi po uradnih podatkih prišli do gradbenega dovoljenje v Šentjurju pri Celju, kjer naj bi gradbeno dovoljenje izdali v vsega dveh ali treh dneh po oddaji popolne vloge. Zanimivo je, da je med upravnimi enotami, kjer naj bi bilo najmanj čakanja, tudi Žalec (osem dni), čeprav smo na družbenih omrežjih našli zapise, ki pričajo o tem, da naj bi se tam čakalo tudi po devet mesecev in več. Res pa je, da nam verodostojnosti teh zapisov ni uspelo potrditi.

Formalno in materialno

Pristojni uradniki so nas tudi opozorili, da so popolne vloge v Sloveniji prava redkost ter da se ljudje pogosto ne zavedajo, da mora biti vloga popolna tako formalno kot materialno. Formalno pomeni, da mora vsebovati vse dokumente, ki jih zahteva zakon, materialno pa, da mora biti vlogi priloženo vse, kar je potrebno, da lahko organ odloči, torej: mnenja, da bo gradnja skladna s predpisi, soglasja sosedov, dokazila o služnostih, če so ta potrebna za gradnjo, dokazila o plačanem komunalnem prispevku in drugo. Kot so nam pojasnili na UE Velenje, »gre za zelo različne pomanjkljivosti, a je v tem prehodnem obdobju, ko se vsi deležniki še vedno navajamo na gradbeni zakon in njegove podzakonske predpise, seveda pričakovano, da je še veliko zmede pri razumevanju predpisov, te zmede pa ob pomanjkanju pravne prakse (do prvih sodb upravnega sodišča šele prihaja) ne zmanjšujejo niti številna pojasnila, ki jih objavlja pristojno ministrstvo«. Edvard Vučina z UE Velenje je s prstom pokazal tudi na Zbornico za arhitekturo in prostor ter Inženirsko zbornico Slovenije, ki naj bi močno zamujali s prilagajanjem na nove predpise. »Raje se prepirajo med sabo, kdo se lahko podpiše kot vodja projekta, namesto da bi uspešneje poenotile in izobrazile svoje člane, na katere se je z novim zakonom iz države preneslo precej več odgovornosti,« pravi Vučina.

Nesoglasja in pomanjkljivosti

Precej podroben je bil tudi pri opisu pomanjkljivosti prejetih vlog: »Dejstvo je, da je še vedno redek primer dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki bi bil izdelan v skladu s pravilnikom, ki določa vsebino posameznih delov dokumentacije. Pogost je tudi nesporazum med investitorjem in projektantom (firmo), kdo bo poskrbel za urejanje pravice graditi (v zemljiško knjigo vnesene vse potrebne pogodbe za izvedbo komunalne opreme). Pomanjkljivosti pa se nanašajo tudi na manjkajoča ali med seboj neusklajena mnenja, neustrezno razumevanje prostorskih aktov občine, neplačane dajatve (komunalni prispevek, upravna taksa, nadomestila …), pa tudi na manjkajoča soglasja sosedov, če tako zahteva občinski odlok, skratka, za večji del pomanjkljivosti so bolj odgovorni projektanti. Investitorji vendarle niso strokovnjaki, zato jim zakon nalaga, da se obrnejo ne enega od pooblaščenih projektantov, ki jih nato vodi do cilja.«

Koliko dni boste na gradbeno dovoljenje čakali v slovenskih občinah?

Upravna enota: Dni do gradbenega dovoljenja:
Ajdovščina 30
Brežice /
Celje do 60
Cerknica od 12 do 13
Črnomelj 9,2
Domžale /
Dravograd do 30
Gornja radgona 15,4
Grosuplje do 60
Hrastnik 21
Idrija /
Ilirska bistrica /
Izola do 60
Jesenice /
Kamnik 21
Kočevje 14,5
Koper 210
Kranj 60
Krško do 60
Laško 15
Lenart /
Lendava /
Litija 30
Ljubljana 88,4
Ljutomaer 17
Logatec 17
Metlika 19
Mozirje 8
Murska Sobota /
Nova Gorica do 60
Novo mesto 31,7
Ormož do 30
Piran /
Postojna 42
Ptuj 10,2
Radlje ob Dravi /
Radovljica do 60
Ravne na Koroškem 12
Ribnica od 10 do 15
Sežana 30
Slovenj Gradec 35
Slovenska Bistrica do 60
Slovenske Konjice 7
Šentjur od 2 do 3
Škofja Loka vsaj 30
Šmarje pri Jelšah do 16
Tolmin do 60
Trbovlje 12
Trebnje 15
Tržič od 14 do 60
Velenje do 60
Vrhnika do 60
Zagorje ob Savi /
Žalec 8,3
Maribor do 30
Pesnica 30
Ruše 24,2