V Varšavi so se že odzvali, da gre za zadevo, ki je v pristojnosti članic, ne pa EU.

Kot je na Twitterju sporočil Reynders, je odločitev o zahtevi Sodišču EU danes na seji v Strasbourgu sprejel kolegij komisarjev. Je pa Evropska komisija pripravljena na konstruktiven dialog s Poljsko, je zapisal. 

Tiskovni predstavnik poljske vlade Piotr Müller je medtem dejal, da omenjena disciplinska komisija deluje v skladu s poljsko zakonodajo. Organizacija pravosodnega sistema pa je v pristojnosti posameznih članic, ne EU, je poudaril Müller. 

Po navedbah dpa gre za pri zahtevi komisije za začasno odredbo Sodišča EU za precej redko zadevo. Vendarle pa so odnosi med Brusljem in Varšavo zaradi spoštovanja načel pravne države že nekaj let napeti. Poljska vlada pod vodstvom konservativne stranke Zakon in pravičnost predlaga vedno nove reforme pravosodja, Evropska komisija pa vedno znova izraža pomisleke in opozorila. 

Konec leta 2017 je komisija tudi uvedla postopek proti Poljski, ker da s predlaganimi reformami v pravosodju sistematično spodkopava vladavino prava. Grozi ji tudi odvzem glasovalnih pravic. 

Disciplinski postopek

Zadnji zakonski predlog predvideva disciplinski postopek proti sodniku, če bo pod vprašaj postavil službeno razmerje ali veljavnost imenovanja katerega od sodnikov. Sodnikom v disciplinskem postopku naj bi grozilo poklicno nazadovanje ali celo odpoved delovnega razmerja. 

Poljska vlada trdi, da je zakon namenjen temu, da bi se izognili kaosu v poljskem sodnem sistemu. Med drugim bi lahko odstavili sodnike, ki bi se udeleževali "aktivnosti političnega značaja" ali pa delovali na način, "ki bi lahko škodil pravosodnemu sistemu". 

Opozicija pa meni, da je namen zakona predvsem utišati kritične sodnike. V državi je prišlo tudi že do več množičnih protestov. V soboto se je v Varšavi zbralo več tisoč sodnikov, tožilcev in drugih državljanov, ki nasprotujejo temu zakonskemu predlogu. 

Predlog je bil sicer decembra že potrjen v spodnjem domu parlamenta, čaka pa še na potrditev v senatu.