Brez dejavnosti hrvaške policije na meji bi bila Slovenija drugačna država, še odgovarjajo na slovenska opozorila glede povečevanja nezakonitih prehodov meje. Hrvaški viri namreč izpostavljajo, da ima Hrvaška najdaljšo zunanjo mejo v EU, dolgo več kot 1350 kilometrov, in da je nadzor takšne meje izjemno zahteven. 

Slovenska policija je po navedbah virov pri hrvaškem predsedstvu hvaležna hrvaški policiji. Obe strani uporabljata hitre postopke vračanja. Če bi Hrvaška tako sodelovala tudi z BiH, bi bili najsrečnejši na svetu, a nasprotno, oblasti v BiH nezakonite prehode celo spodbujajo, pravijo viri. Primer tega je bilo begunsko taborišče Vučjak. Od njegovega zaprtja se je položaj izboljšal, ponazarjajo. 

V tem kontekstu na vprašanja o možnosti slovenske blokade vstopa Hrvaške v schengen viri izpostavljajo, da bi imeli največjo korist od vstopa Hrvaške v schengen slovenski državljani.

Naj odprejo koridor?

Na Hrvaškem sicer še vedno vztrajno zavračajo očitke glede slabega ravnanja policije na meji z migranti. Poudarjajo, da je naloga policistov na meji odvračanje nezakonitih prehodov. Tiste, ki izražajo zaskrbljenost zaradi ravnanja z migranti, pa sprašujejo, ali naj odprejo koridor do Slovenije in Madžarske. V tem primeru ne bi bili več tarče očitkov in vse bi bilo kot v letih 2015 in 2016, dodajajo. 

Hrvaški premier Andrej Plenković je v sredo v Zagrebu v pogovoru s skupino bruseljskih dopisnikov izpostavil, da od padca berlinskega zidu ni bilo dogodka s tako resnimi političnimi posledicami, kot je bila migracijska kriza v letih 2015 in 2016. Ker ne želijo, da se ta scenarij ponovi, so močni zagovorniki krepitve zunanje meje. 

Andrej Plenković
Reuters
Andrej Plenković

Nikoli bodeče žice

Plenković je v sredo od neslovenskih novinarjev dobil tudi vprašanje, kako namerava rešiti spor s Slovenijo glede meje. Pojasnil je zgodovino zgodbe, ponovil znana hrvaška stališča in pripravljenost na pogovore o rešitvi ter tujemu občinstvu poudaril, da verjame v rešitev, s katero bodo lahko ljudje živeli brez skrbi, saj da to ne nazadnje ni tako velik problem, kot se morda zdi.

Plenković je ob tem spomnil, da so nekatere hrvaške sosede na meji postavile fizične ovire in bodeče žice, Hrvaška pa da se za to ni odločila iz dveh razlogov: ker ima naravne meje in ker se ji to ne zdi pravo politično sporočilo za dvostranske odnose. Hrvaški premier v tem duhu zagotavlja, da nikoli ne bo zgradil ograje med Hrvati na Hrvaškem in Hrvati v BiH. 

Namesto naložb v ograje in žico so investirali v zmogljivosti hrvaške policije ob meji, izpostavlja Plenković, ki v odgovorih na kritike glede ravnanja z migranti izpostavlja, da gre za očitke, za katere ni dokazov, razen za dva primera streljanja, ki sta se zgodila po nesreči. 

Predsedovanje Svetu EU

Plenković sicer ob začetku hrvaškega predsedovanja Svetu EU, prvega po vstopu države v unijo julija 2013, kot temeljna cilja Hrvaške izpostavlja vstop v schegnen in območje evra. O časovnem okviru vstopa ne želi ugibati, češ da so ga to naučile izkušnje iz pristopnih pogajanj. 

Na vprašanje, ali je po njegovi oceni schengen pripravljen na širitev, glede na zastoj pri azilni reformi in nadzoru na notranjih mejah v tem območju, Plenković odgovarja, da bi se seveda Hrvaška raje pridružila prvotnemu schengnu, ne temu z notranjimi mejami. 

Pravi, da je vstop Hrvaške v schengen povezan z migracijami in da ve, da odločitev o vstopu ne bo odvisna le od ravnanja Hrvaške, saj da je razprava o schengnu širša. Tehnično je Hrvaška po njegovih besedah na podobni stopnji kot Romunija in Bolgarija, vendar pa izpostavlja, da za razliko od njiju EU v primeru Hrvaške ni vzpostavila posebnega nadzora za spremljanje boja proti korupciji.