Cilji za prihodnje leto

Šarec pravi, da ne bo storil iste napake, kot jo je v primeru nekdanjega ministra Lebna

S.R./STA
26. 12. 2019, 20.28
Posodobljeno: 26. 12. 2019, 20.33
Deli članek:

Premier Marjan Šarec je v pogovoru za Planet TV spregovoril o ciljih vlade za prihodnje leto.

Reuters
Marjan Šarec

Šarec je izpostavil priprave na predsedovanje 2021, ohranjanje stabilnosti javnih financ, poskus sprejetja ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in premik na infrastrukturnih projektih, kot so predor Karavanke, drugi tir in tretja razvojna os. 

Vlada sicer v leto 2020 stopa znova v polni postavi. Najnovejšo članico iz vrst SAB, kohezijsko ministrico Angeliko Mlinar je DZ sicer pred prazniki potrdil z zgolj enim glasom razlike. A Šarec pravi, da je, glede na to, da so manjšinska vlada, "logično, da je glasovanje manj predvidljivo, kot je to v kakšni večinski vladi". 

"Že od začetka mandata je tako, da nikoli ne veš, kako se bo nekdo obrnil oziroma na katero tipko bo dal prst. Je pa res, da sta se pri tej ministrski kandidatki združili Levica, se pravi ena skrajnost, in druga skrajnost, SDS, in dejansko smo mi ostali na sredini. Tukaj se vidi, da ko se združijo te sile, je glasovanje seveda nepredvidljivo," je navedel Šarec. 

Pivčeva, Knovs in arbitraža

Napovedal je, da se bo takoj po praznikih usedel s kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec, s katere delom je sicer zadovoljen. Obenem zatrjuje, da ne bo "ponovil iste napake, da bi sprejel odstop, kot sem sprejel odstop ministra Jureta Lebna". Obenem nikakor ne želi vplivati na stanje v DeSUS. 

Glede napetosti med Sovo in nadzorno parlamentarno komisijo (Knovs) je ocenil, da Sova deluje dobro, "Knovs pa v tem hipu dela škodo". Pri tem je izpostavil javni del poročila o arbitraži. A hkrati "ne bi rekel, da je arbitraža zastrupila" odnose med Slovenijo in Hrvaško. 

S hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem se redno pogovarjata na evropskih svetih in se dobro razumeta, je zatrdil. "Vendar pa seveda sam nimam mandata za odstop od arbitražne razsodbe," je dejal in zato bi šel na uradni obisk v Zagreb le "v primeru, da bi dobil signal, da se lahko začnemo pogovarjati o implementaciji arbitražne razsodbe. Mi smo namreč poslali že četrto noto za ustanovitev demarkacijske komisije na kopnem, s hrvaške strani pa ni bilo nobenega odgovora, tako da v tem ne vidim smisla."