Nekdanja avstrijska poslanka in evropska poslanka Angelika Mlinar je maja lani tamkajšnjo javnost obvestila, da ne bo ponovno kandidirala za avstrijsko poslanko v Evropskem parlamentu. Kot je pojasnila, se je odločila, da se bo umaknila iz aktivne politike. Očitno je imela v mislih le avstrijsko politiko, saj si koroška Slovenka oziroma Stranka Alenke Bratušek (SAB) v zadnjih desetih mesecih zelo prizadevata, da bi Mlinarjeva postala del slovenske politične elite.

Prvič je bila neuspešna na lanskih evropskih volitvah, na katerih je bila nosilka liste SAB in je sicer po preferenčnih glasov zasedla visoko sedmo mesto, a je SAB na državni ravni prepričala premalo volivcev, da bi si stranka zagotovila poslansko mesto v Strasbourgu.

Igra časa

Nesojena evropska poslanka je po volitvah izginila izpod soja medijskih žarometov, pred kratkim pa se je nenadoma vrnila kot kandidatka SAB za novo ministrico brez resorja, zadolženo za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Slovenija bi po nenadnem septembrskem odstopu prejšnjega ministra Iztoka Puriča, ki je odšel iz osebnih razlogov, najverjetneje že imela novo ministrico, a ta nima slovenskega državljanstva.

Vodja avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) Norbert Hofer nasprotuje temu, da bi imela kandidatka za slovensko kohezijsko ministrico Angelika Mlinar dvojno državljanstvo. Po njegovem prepričanju to ni dobro za Avstrijo, saj bi lahko Mlinarjeva kot slovenska ministrica ravnala v nasprotju z interesi Avstrije, je poročala STA.

Mlinarjeva je že oktobra začela urejati dokumentacijo za pridobitev slovenskega državljanstva, vendar je dejansko vlogo oddala šele prejšnji teden. Zakaj? Ker je »zakasnitev« pri imenovanju povezana z očitno zelo močno željo Mlinarjeve, da zadrži avstrijsko državljanstvo, a severni sosedje dvojno državljanstvo dopuščajo le izjemoma.

Zaradi pomanjkanja časa, rok za imenovanje novega ministra se izteče 7. januarja, se je vseeno odločila, da zaprosi za slovensko državljanstvo še pred zaključkom postopka v Avstriji. Mlinarjeva je že konec oktobra zaprosila dovoljenje, a na odgovor še čaka.
»Avstrijski zakon o državljanstvu pozna vrsto primerov dvojnega državljanstva. Soglasje k ohranitvi avstrijskega državljanstva pa mora še pred pridobitvijo novega državljanstva v obliki pravnomočnega sklepa izdati pristojna deželna vlada,« so nam pojasnili na avstrijskem veleposlaništvu v Ljubljani. Ob tem so zapisali, da se trajanje postopka za pridobitev soglasja razlikuje od primera do primera.

Avstrijska zakonodaja izjemoma dopušča dvojno državljanstvo, če je to v interesu Avstrije, oziroma iz osebnih razlogov, kot so na primer starejši sorodniki, ki še vedno živijo v Avstriji, poklicne možnosti ali razlogi, povezani z lastništvom nepremičnine.

Nacionalni interes

SAB je predsednika vlade in druge koalicijske partnerice uspelo prepričati, da Mlinarjeva pridobi državljanstvo po hitrem postopku izredne naturalizacije. Vlada je ugotovila, da za podelitev državljanstva obstaja nacionalni interes.

Z izredno naturalizacijo lahko državljanstvo pridobi polnoletna oseba, če to koristi državi iz znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov.

Pravi razlog za izredno naturalizacijo se skriva v tem, da je Mlinarjeva do zdaj živela na Dunaju. Slovencem v zamejstvu, ki uveljavljajo korist države iz nacionalnih razlogov, namreč ni treba izpolnjevati pogoja enoletnega neprekinjenega prebivanja v Sloveniji na podlagi statusa tujca.

Avstrijsko državljanstvo lahko dobi nazaj

Mlinarjeva sicer upa, da bo od Avstrije dobila dovoljenje, saj bi ji po njenem mnenju v nasprotnem primeru morali aktivno odvzeti avstrijsko državljanstvo. To se ji zdi skoraj nemogoče, saj je to po njeni oceni tudi v nasprotju z zakonodajo Evropske unije.

Postavlja se vprašanje, ali bi šlo resnično za aktivni odvzem, saj avstrijska zakonodaja predvideva avtomatsko izgubo avstrijskega državljanstva, če oseba pridobi drugo državljanstvo.

Koroška Slovenka ni v javnosti nikoli pojasnila, zakaj ji je tako pomembno, da zadrži tudi avstrijsko državljanstvo. Posebej v luči dejstva, da lahko, če bo ostala brez njega, v prihodnosti zanj znova zaprosi, a bi se morala v tem primeru sama aktivno odpovedati slovenskemu državljanstvu.