Primanjkljaj novih duhovnikov, upokojevanje, manjše število vernikov so razlogi, ki vodijo v združevanje župnij oziroma soupraviteljstvo, čemur smo priča tudi v Podravju.
»Glavni razlog za spremembe je manjše število duhovnikov, predvsem mlajših duhovnikov,« so povedali. Iz tega razloga so že uvedli večje spremembe glede pastoralnega dela, med drugim pred tremi leti tudi v mestu Ptuj, ko so ukinili dve samostanski skupnosti in organizirali pastoralno delo iz enega centra. Želja nadškofa in sodelavcev je seveda, da se ohranijo vse pastoralne postojanke, ključni pri tem so župljani, so poudarili.»Dejstvo je, da kolikor bo versko življenje v nekem kraju živo, bo župnija še obstajala, četudi bo duhovnik med vernike prišel od drugod in v skladu z možnostmi opravil tam sveto mašo ter podeljeval zakramente, katerih podeljevanje je pridržano duhovnikom. Če bodo župnijske skupnosti žive, torej ni razloga za ukinjanje župnij ali zapiranja cerkva,« so še dejali.
KADROVSKE MENJAVE MARIBORSKE NADŠKOFIJE
So se pa letos spremembe zgodile v več župnijah v Podravju. Župljani Makol že vse od odhoda župnika in soupravitelja župnije Studenice gostijo duhovnike iz drugih far; da bi znova pridobili svojega župnika, za zdaj ni pričakovati, saj je bil za soupravitelja imenovan župnik župnije Črešnjevec Tomislav Šantak. Tudi v župniji svete Barbare v Halozah, po odhodu Emila Dreva v pokoj, duhovniške obveznosti izvaja Jože Pasičnjek, sicer župnik v Zavrču. Duhovnika si po upokojitvi Karla Drofenika delijo tudi župljani Zgornje in Spodnje Polskave. Upokojil se je prav tako Franc Časl, župnik pri Mariji Snežni – dekanije Lenart v Slovenskih goricah, njegovo mesto je zasedel Boštjan Lenart. Ob tem pa so se letos spremembe dogodile tudi v župniji svetega Lenarta v Slovenskih goricah, kjer je bil za župnika imenovan Marjan Pučko, kaplansko mesto na Hajdini je zasedel novomašnik Primož Lorbek, za upravitelja župnije svete Barbare v Slovenskih goricah pa je bil imenovan Martin Bezgovšek.
ŠTEVILO KRSTOV MANJŠE ZA 16 %, BIRM ZA 30 %
Tudi statistični podatki v letnem poročilu Katoliške cerkve v Sloveniji kažejo, da je v prihodnje mogoče pričakovati še več soupraviteljstev, torej župnij brez svojega lastnega duhovnika.Iz dostopnih podatkov, ki so jih zbrale škofije, izhaja, da se je število katoličanov v Sloveniji v zadnjih desetih letih zmanjšalo za 81.845. Ta podatek se odraža pri krstih, saj se je njihovo število med letoma 2007 in 2017 zmanjšalo za 2361 (16,37 %), na drugi strani pa se je v minulem desetletju število rojstev povečalo za 418. Zmanjševanje števila krstov in posledično tudi števila pripadnikov Katoliške cerkve ni samo slovenski pojav, temveč zajema celotno Evropo in zahodni svet. Za tretjino se je zmanjšalo tudi število birm, in sicer z 12.268 leta 2007 na 8598 leta 2017. Upadlo je tudi število sklenjenih krščanskih zakonov, s 3197 leta 2007 na 2592 leta 2017 (za 18,93 %). In če se je še leta 2007 približno 50 odstotkov civilno poročenih parov odločilo tudi za cerkveno poroko, se je ta delež do leta 2017 zmanjšal na 39,99 odstotka.
