Opozorila vse glasnejša

Iz domov za starejše: polovica je podhranjenih

P.K.
12. 12. 2019, 06.50
Posodobljeno: 12. 12. 2019, 14.50
Deli članek:

Društvo Srebrna nit, ki se bori za dostojno starost, ugotavlja, da je področje prehrane, ki je eden od stebrov zdravja, v domovih za starejše precej zanemarjeno.

dreamstime
Srebrna nit posreduje sporočilo dietetikov, ki opozarjajo, da ob različnih starostnih težavah oseba oralno zaužije le 40 odstotkov vseh potrebnih snovi (fotografija je simbolična).

Osebje v domovih, ki je odgovorno za prehrano stanovalcev, nima dovolj znanja za pripravo jedilnikov, zato so ti sestavljeni nestrokovno, če pa je temu zadoščeno, se zalomi pri izvajanju.

To je le nekaj očitkov, ki jih v zvezi s prehrano v domovih starejših občanov v imenu društva Srebrna nit izpostavi Biserka Marolt Meden, njegova predsednica.

Podcenjena težava

»Starejši imajo številna kronična obolenja in se hkrati zdravijo z različnimi zdravili, kar lahko negativno vpliva na njihovo prehranjevanje. Zaradi naštetega se namreč pojavljajo spremembe v apetitu, absorpciji in presnovi zaužite hrane, kar povečuje tveganje podhranjenosti,« ocenjujejo v društvu Srebrna nit. Ta od uporabnikov domov in njihovi bližnjih prejema tudi vse več pritožb na račun prehrane. 

Marolt Medenova nas sooči tudi s številko, ki je še posebno skrb vzbujajoča. »Študije, opravljene na ravni Evropske unije, kažejo, da je največja težava starajočega se prebivalstva beljakovinska podhranjenost oziroma, še več, po podatkih Evropskega združenja za klinično prehrano in metabolizem je podhranjenost prisotna pri 60 odstotkih oskrbovancev domov za starejše. Pogostnost podhranjenosti starejših in njenih posledic je v Sloveniji močno podcenjena! Kot ugotavljamo, je premalo zdravstvenih strokovnjakov, ki so usposobljeni za prepoznavanje sprememb, ki se odvijajo v organizmu in metabolizmu ob staranju, ter kliničnih dietetikov, ki bi na osnovi individualne prehranske obravnave prehrano prilagodili posameznikom,« poudarja.

Potreba po dietetiku

Pojasni nam, da se zaradi razmer, ki vladajo po domovih, pojavlja celo anoreksija (zavračanje hrane, pomanjkanje apetita). Društvu se zdi zato smiselno uvesti redne tedenske presajalne teste prehranske ogroženosti in »pri tistih, ki so prehransko ogroženi, uvesti ustrezno strokovno prehransko obravnavo, ki ji sledi prehranski načrt, prilagojen posamezniku. Pametno bi bilo v domski zdravstveni tim vključiti kliničnega dietetika, ki bi poskrbel za uresničevanje ciljev prehranske podpore starostnika,« je poudarila Marolt Medenova in za konec dodala, da moramo, ko je govor o prehrani starostnika, imeti v mislih, da je ta, skupaj z načrtovano telesno aktivnostjo, najboljša preventiva pri preprečevanju podhranjenosti ter razvoja krhkosti in kaheksije pri kroničnih boleznih.

Mateja J. Potočnik
Biserka Marolt Meden