Sprememba zakonodaje

Nov predlog, ki razburja javnost: Zdravnik vas bo lahko tudi zavrnil

P.K./STA
9. 12. 2019, 19.30
Posodobljeno: 9. 12. 2019, 19.46
Deli članek:

Ministrstvo za zdravje je pred kratkim predlagalo spremembe zakona o pacientovih pravicah. Med njimi je tudi novost, ki se nanaša na zaščito oziroma varnost medicinskega osebja.

Profimedia
Če v ordinaciji ne bomo spoštljivi, nam bodo lahko, če seveda ne bo šlo za nujno pomoč (v tem primeru se ne sme odkloniti nikogar), zavrnili zdravstveno oskrbo.

V čakalnicah zdravstvenih ustanov je vedno bolj napeto. Ljudje v želji po čimprejšnji in kakovostni obravnavi ter v strahu za svoje zdravje pod pritiski dolgotrajnega čakanja, ali v primerih, ko niso zadovoljni z zdravniško obravnavo, klonejo, kar pogosto vodi v »napad« na medicinsko osebje.

Iz zapisov na forumih, kjer se povezujejo zdravstveni delavci, je zelo jasno razvidno, kako je to videti v vsakodnevnem ordinacijskem času. »Včeraj neki gospod ni prišel na vrsto ob uri, ko je imel naročen termin specialističnega pregleda, in je na silo odprl vrata ordinacije ter začel kričati name. Zmerjal in žalil me je. Doživela sem šok,« je napisala neka medicinska sestra in dodala, da razume, da je narod, saj je zdravstveni sistem res na psu, razočaran, a takega odnosa ne bo tolerirala. Povedala je, da se je zbala za svojo varnost. 

Na morilskem pohodu

Takih zgodb je veliko. Pravzaprav so še hujše. Spomnimo se le posledic nezadovoljstva pacienta leta 2016 v izolski bolnišnici. Bil je miren avgustovski dan, dokler ni v usodo mnogih, ki so bili tistega dne v Splošni bolnišnici Izola, posegel Darko Gregorič iz Svetega Antona. Starejši možakar je smrt sejal, ker je bil prepričan, da zavlačujejo z zdravljenjem njegovega rakavega obolenja. V bolnišnico je prinesel pištolo in ustrelil priljubljenega urologa Luisa Guillerma Martineza Bustamanteja ter dva policista, od katerih je eden, Ivo Žnidarčič, zaradi poškodb, ki so mu jih zadali naboji, preminil. Nekaj dni zatem se je v isti zdravstveni ustanovi zgodil podoben incident, a so »na srečo« padale le grozilne besede. Triinsedemdesetletnik je menda takrat dejal, da ni »nič čudnega, da se na njih strelja«, in da bo morda »moral tudi sam priti s pištolo«.

Z nožem v ambulanto

Zakon o pacientovih pravicah je začel veljati avgusta 2008. Natančneje je opredelil pravice pacientov ter jih združil v katalog univerzalnih pacientovih pravic.

Spomnimo še na napad v zdravstvenem domu na Metelkovi v slovenski prestolnici. Tam je pacient iz jakne potegnil nož in napadel mlado stomatologinjo, in ker je izgubila preveč krvi, ji ni bilo več pomoči. Storilec je kot razlog svojega krutega ravnanja navedel: »Ker je hudobna.« Sicer pa je nasilje do medicinskega osebja v ambulantah skoraj vsakodnevni pojav. Predvsem verbalno in psihično nasilje sta stalnici. Po podatkih zdravniške zbornice, ki so dosegljivi v medijih, to doživlja kar devet do desetih zdravnikov v obdobju zadnjih deset let. Zato se je pojavila potreba, da si zdravstvene ustanove omislijo varnostnike, in tako jih zadnja leta po novem videvamo v bolj ali manj vseh zdravstvenih domovih in bolnišnicah.

Za več varnosti

Tudi iz tega razloga se je ministrstvo za zdravje odločilo, da predlaga spremembe zakona o pacientovih pravicah. »Praksa je pokazala, da veljavni zakon o pacientovih pravicah v določenih delih neustrezno rešuje izzive izvajalcev zdravstvene dejavnosti pri zagotavljanju enakopravne, primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave, zlasti pri vodenju in upravljanju čakalnih seznamov. Na drugi strani zakon premalo poudarja dolžnosti pacientov samih pri doseganju kakovostne in varne zdravstvene obravnave,« je ministrstvo komentiralo odločitev za predloge sprememb.

Cilj novele je namreč tudi ureditev pravne podlage za vzpostavitev in upravljanje sistema zagotavljanja varnosti v zdravstvu, zlasti upravljanje z varnostnimi odkloni in tveganji za varnost v zdravstvu, zagotavljanje varnosti zaposlenih v zdravstvu ter merjenje varnosti v zdravstvu. Pri tem gre zgolj za manjši, vendar integriran del celovitega sistema za vodenje kakovosti v zdravstvu.

Pravica zavrniti

Na področju dolžnosti pacientov zakonski predlog namreč uvaja možnost zavrnitve zdravstvene oskrbe pacientu, ki krši zahtevo po obzirnosti in spoštljivosti do zasebnosti, telesne nedotakljivosti in drugih pravic pacientov, zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev ter drugih oseb, ki se nahajajo v prostorih izvajalca zdravstvene dejavnosti.

Pri tehtanju med pravico pacienta do zdravstvene pomoči ter pravico do telesne nedotakljivosti in spoštovanja zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, ki izvajajo zdravstveno obravnavo pacienta, je po predlogu treba dati prednost slednji, razen če gre za nujno medicinsko pomoč, nujno zobozdravstveno pomoč ali nujno zdravljenje ter neodložljive zdravstvene in zobozdravstvene storitve.

Odpovedi pregledov

Če bodo zakon sprejeli, bomo morali biti pacienti tudi bolj vestni pri posredovanju potrebnih in resničnih informacij o svojem zdravstvenem stanju, predvsem pa pri odpovedi terminov oziroma spoštovanju termina pregleda, sploh kadar se ga ne nameravamo udeležiti. Zakon že zdaj določa, kdaj in na kakšen način sporočiti, da nas ne bo, predvsem pa, kaj sploh so opravičljivi razlogi za odpoved termina. Namreč, kakor kaže praksa, je naša disciplina na tem področju še vedno precej slaba.