SARA

Prvi avtonomni robot v vesolju slovenskega porekla?

L.T./STA
5. 12. 2019, 20.50
Deli članek:

Ekipa raziskovalcev z mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) ter podjetja SkyLabs je razvila raziskovalno platformo v obliki pajka, ki se lahko uporablja za raziskovanje človeku nedostopnih terenov.

STA
SARA je nastala kot plod sodelovanja med Skylabsom in Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

SARA je vsestranska, samostojna raziskovalna platforma, ki za premikanje uporablja osem nog. Za nemoteno in zvezno premikanje skrbi lokalno porazdeljena strojno pospešena oprema, ki jo nadzira umetna inteligenca.

Po ocenah avtorjev je takšna naprava mnogo bolj uporabna kot pa roboti roverji s kolesi ali gosenicami, ki so trenutno v rabi. »Narava ni izumila nobenega bitja s kolesi. Ko je človeštvo izumilo kolesa, je začelo graditi ceste. Pri raziskovanju na lokacijah, kot so Luna, Mars, asteroidi ali pa nedostopne lokacije na Zemlji, so roverji na osnovi koles neprimerni, saj se pogosto zataknejo,« je za STA pojasnil vodja ekipe Iztok Kramberger s FERI.

STA
Iztok Kramberger, vodja ekipe projekta Sara

Noge okretnejše od koles

Slabosti običajnih vozil so po njihovem prepričanju lahko premagane z evolucijsko preizkušeno naravno obliko pajka, ki omogoča večjo okretnost in hitrost gibanja. Pajkovo telo je sestavljeno iz evolucijsko generiranega 3D-natisnjenega ogrodja, kar omogoča cenovno ugodno produkcijo, in uporablja baterije z napajanjem iz tehnologije sončnih panelov. Sestavni element pajka je tudi večstranska kamera, s pomočjo katere zaznava okolico in se na podlagi tega krmili.

Skylabs
SARA je nastala kot plod sodelovanja med Skylabsom in Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

Naprava naj bi namreč delovala avtonomno. »Ideja ni, da bi delali nekaj na daljavo, ker takšnih robotov je že ogromno. Naš cilj je imeti avtonomnega robota, ki se lahko dovolj avtonomno obnaša v nekem okolju,« je povedal Kramberger.

To naj bi privedlo do večje učinkovitosti pri raziskovanju. Vsi roboti, ki so trenutno v vesolju, so namreč vodeni na daljavo, kar terja veliko časa. »To pomeni, da ga je treba za sleherni premik kontrolirati iz nekega centra. Platforma, ki smo jo razvili mi in jo še razvijamo, pa temelji na tem, da zaznava okolje, tako kot ga zaznava živo bitje, in glede na te zaznave se potem umešča in navigira v okolju. Z oddaljene lokacije mu dajemo le neke višje cilje oziroma naloge,« je pojasnil.

Nosi lahko tovor in instrumente

Z velikostjo dvakrat dva metra je naprava sposobna nositi tovor in zato lahko opravlja različne naloge, od transporta do fotografiranja ali jemanja vzorcev. Platforma je lahko uporabljena samostojno ali v skupinah s sposobnostjo kolektivnega raziskovanja.

Uporabnost vidijo predvsem v raziskovanju vesolja, njihov prvi cilj je priti s takšnimi pajki na Luno, in v vojaški industriji, kjer bi pajek lahko deloval kot taktični asistent ali raziskovalec nevarnih terenov. Kasneje pa bi lahko takšne naprave prešle tudi v splošno uporabo, na primer kot pomoč gasilcem ali reševalcem. »Večina pajkovcev, ki trenutno že obstajajo, je ali zelo majhna ali pa nima skoraj nobene inteligence,« je še pojasnil vodja ekipe.