Socialna oskrba na domu je namenjena osebam, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje, potrebujejo pa asistenco pri vsakodnevnih opravilih.

Do nje smo upravičeni v starosti, ob invalidnosti in v še nekaj drugih primerih, oziroma takrat ko lahko z njo nadomestimo institucionalno varstvo (denimo bivanje v domu za upokojence) in obsega gospodinjsko pomoč, pomoč pri temeljnih opravilih ter pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.

Velika težava je, da so kapacitete omejene ne samo v domovih za starejše, v katerih je za okoli 11.000 postelj premalo, ampak tudi pri tej vrsti pomoči, in to zato, ker so njeni izvajalci kadrovsko podhranjeni. Zaposleni namreč ta profil delovnih mest zapuščajo, saj so za zahtevno delo preslabo plačani. Govorimo o javnih zavodih, pa tudi o zasebnih podjetjih, ki zaposlujejo socialne oskrbovalce.

konferenca
pk
Na novinarski konferenci so sodelujoči izrazili resno zaskrbljenost nad pomanjkanjem kadra.

Sedem razredov razlike

Računsko sodišče je septembra sporočilo, da je v reviziji ugotovilo, da vlada ter ministrstvi za delo in zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti storitev socialnega varstva vsem, ki ga potrebujejo.

Kako hudo je, je na včerajšnji novinarski konferenci razkrila direktorica Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana, Liljana Batič. Izpostavila je, da je nujno sistemsko urediti težave na področju pomanjkanja kadra za neposredno izvajanje socialne oskrbe. Pojasnila je, da je socialni oskrbovalec deficitaren poklic, da na trgu dela kadra ni, saj je gospodarska rast vplivala na večje možnosti zaposlovanja; na razpolago je več delovnih mest, ki so bolje plačana, pa tudi lažja.

»Po sprejetju Zakona o osebni asistenci prihaja do dodatnega velikega odliva socialnih oskrbovalcev, ki odhajajo na delovno mesto osebnega asistenta. Osebni asistent ima za enako delo, kot ga izvaja socialni oskrbovanec, sedem plačnih razredov višjo plačo, kar je nedopustno,« so dejali na zavodu in dodali, da želijo pristojno ministrstvo opozoriti, da je tudi za socialne oskrbovalce treba urediti status in ustrezno plačilo, saj gre za podobne, primerljive skupine zaposlenih.

liljana batič
pk
Kako hudo je, je razkrila direktorica Zavod za oskrbo na domu, Liljana Batič.

Vse več bo potreb

Mnogo takih, ki opravljajo poklic socialnega oskrbovalca, je izčrpanih, celo izgorelih, saj delajo za dva. 

Kadrovska stiska je tako huda, da bi samo Zavod za oskrbo na domu Ljubljana v tem trenutku potreboval 20 socialnih oskrbovancev. Pojavlja se še ta problem, da so oskrbovalci, ki ostajajo, močno preobremenjeni, saj imajo na svojih plečih še naloge tistih, ki so dali odpovedi ali so na bolniškem dopustu. Opozorili so še, da se lahko zgodi, da dolgoročno ne bodo zmogli več opravljati pomoči na domu v potrebnem obsegu. »Namesto da bi se glede na demografske spremembe in potrebe starejših obseg socialne oskrbe na domu povečeval, se bo zmanjševal,« je povedal Zavod za oskrbo na domu Ljubljana.

Izpostavili so še, da se kot posledica nedostopnosti javnih storitev še povečuje pritisk na svojce in seveda nanje. »Že zdaj smo včasih deležni groženj svojcev starejših, ker ne moremo nuditi socialne oskrbe v okviru, kot bi jo naši uporabniki potrebovali.«

Posledica njihove stiske bo tudi večje povpraševanja po tovrstnih storitvah, ki jih ponuja črni trg, o čemer smo v našem časniku poročali pred časom. Opozorili smo, da so poleg tega, da se denar večinoma pretaka iz roke v roko, kar je nezakonito početje, storitve ponudnikov lahko nestrokovne, pa tudi urne postavke niso prav nizke. Na uro, če je pomoč bolj nezahtevna, ponudniki na črnem trgu računajo od 10 do 15 evrov. Če pomagajo pri osebni higieni in menjavi plenic, računajo tudi 20 evrov na uro.