Pojem krivičnega, pristranskega in nezakonitega sojenja je kljub nekaterih pomislekom v slovenski pravni red le nekaj mesecev pred parlamentarnimi volitvami leta 2008 uvedla vladna koalicija pod vodstvom SDS.

V dobrem desetletju po razpoložljivih podatkih še niti en sodnik ni bil pravnomočno obsojen zaradi pristranskega sojenja, čeprav so tožilstva po podatkih statističnega urada samo od leta 2013 do konca lanskega leta obravnavala kar 589 ovadb po 288. členu kazenskega zakonika, ki govori o krivičnem, pristranskem in nezakonitem sojenju.

rajko knez
STA
Preiskovalna komisija je ovadila tudi predsednika ustavnega sodišča Rajka Kneza.

Po pomoč k »mafiji«

Slabe tri tedne po tem, ko je poslanec SDS in predsednik podmladka stranke Žan Mahnič ustavne sodnike ozmerjal z mafijo, je napovedal, da bo njegova parlamentarna preiskovalna komisija, ki se ukvarja z zadevo Franc Kangler, vložila kazensko ovadbo zaradi pristranskega sojenja zoper predsednika ustavnega sodišča Rajka Kneza in ustavnega sodnika Mateja Accetta.

Ko je ustavno sodišče najprej zadržalo izvajanje zaslišanj sodnikov pred parlamentarno komisijo v zadevi Franc Kangler in kasneje še tožilcev, je predsednik komisije Žan Mahnič to pospremil z besedami »mafija, ki ščiti mafijo«, zaradi česar si je nakopal kazensko ovadbo. To je proti njemu zaradi suma razžalitve vložil državni tožilec Zvonko Fišer. Že pred tem pa je ugledni pravnik in nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic zaradi spornih besed pozval h kazenskemu pregonu Mahniča.

Jedro spora je odločitev ustavnega sodišča, da začasno zadrži zaslišanja sodnikov in tožilcev pred Mahničevo komisijo. Slednja pa v ovadbi Knezu in Accettu očita, da se nista izločila iz odločanja o izvajanju preiskovalnih dejanj komisije, iz katerih bi se po njihovem morala. Po Mahničevem zatrjevanju Accetta bremeni povezava z ustanovnimi člani SMC. Accetto je podal neresnične navedbe glede stopnje poznanstva z nekdanjim predsednikom SMC Mirom Cerarjem in stranko ter skupino oblikovalcev programa SMC oziroma je svoje sodelovanje pri oblikovanju programa stranke drugim ustavnim sodnikom zamolčal, obenem pa kot sodnik odločal v sporih, povezanih s stranko SMC, pravi Mahnič.

Predsednika ustavnega sodišča Rajka Kneza pa naj bi obremenjevala zamera do Franca Kanglerja še iz časa, ko je bil Knez dekan mariborske pravne fakultete, Kangler pa župan mariborske občine.

Ustavno sodišče je sicer za zdaj zgolj zadržalo izvajanje preiskovalnih dejanj komisije, ko se nanaša na sodnike in tožilce. Končne odločitve o zahtevi Sodnega sveta za ustavno presojo ter ustavnih pritožb vrhovnega državnega tožilstva in vrhovnega sodišča še ni sprejelo.

Ovadbo bo uradno vložila preiskovalna komisija, realno pa bo ovadbo podal del opozicijskih poslancev iz vrst SDS, NSi in SNS, saj koalicija in Levica zaradi dvomov o zakonitosti delovanja preiskovalne komisije v njej ne sodelujeta.

Napaka še ne pomeni pristranskega sojenja

Vsaka morebitna napaka sodnika sicer še ne pomeni, da je bilo sojenje pristransko oziroma krivično. »Eventuelna nepravilnost odločitve sodišča sama po sebi še ne pomeni nedopustnega ravnanja v smislu kaznivega dejanja protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja,« je v sodbi z oznako VSL0086227 leta 2017 zapisalo ljubljansko višje sodišče. Za obstoj kaznivega dejanja je po njihovih pojasnilih potrebna »zavestna in posebej motivirana (da bi stranki v postopku škodoval ali ji neupravičeno dal prednost) kršitev zakona ali izkrivljanje prava oziroma enako posebej motivirano opiranje sodne odločbe na dejstva, za katera sodnik ve, da ne obstojijo ali se krivo podtikajo z lažnimi ali nedovoljenimi dokazi«.

Če bi namreč udeleženci v sodnih postopkih vsakič, ko menijo, da jim sodnik povzroča krivico, vlagali kazenske ovadbe zaradi pristranskega sojenja, bi  zaradi obilice dela potrebovali posebno sodišče, ki bi obravnavalo tovrstno kaznivo dejanje. Prav gotovo bi bilo takšno sodišče najbolj obremenjeno v Sloveniji.

Ugledni ljubljanski okrožni kazenski sodnik Martin Jančar je že leta 2008 pred načrtovano uvedbo kaznivega dejanja pristranskega sojenja govoril o popačenju prava. »Zanima pa me, ali se bo kdaj našlo tudi kakšno kaznivo dejanje 'popačenja' prava za poslance, ko se bo zavestno zlorabljala pravna oblika za dosego političnih ciljev,« je na pravniškem portalu Ius-info svoj prispevek zaključil Jančar.
(Mihael Korsika, foto: sta)

***TEMPLEJT MOJA KLASIKA FOTO DESNO (Mahnič) Žan Mahnič (SDS) vodi preiskovalno komisijo v zadevi Franc Kangler. FOTO LEVO ZGORAJ (ustavno sodišče) Jedro spora je odločitev ustavnega sodišča, da začasno zadrži zaslišanja sodnikov in tožilcev pred Mahničevo komisijo. FOTO LEVO SPODAJ (Knez) Preiskovalna komisija je ovadila tudi predsednika ustavnega sodišča Rajka Kneza. RDEČ OKVIRČEK MAFIJA Ko je ustavno sodišče najprej zadržalo izvajanje zaslišanj sodnikov pred parlamentarno komisijo v zadevi Franc Kangler in kasneje še tožilcev, je predsednik komisije Žan Mahnič to pospremil z besedami »mafija, ki ščiti mafijo«, zaradi česar si je nakopal kazensko ovadbo. To je proti njemu zaradi suma razžalitve vložil državni tožilec Zvonko Fišer. Že pred tem pa je ugledni pravnik in nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic zaradi spornih besed pozval h kazenskemu pregonu Mahniča.***