Nedavno poplavljanje reke Drave je ponovno povzročilo škodo na kmetijskih zemljiščih; največ na območju Dravskega polja, nekaj tudi na spodnjem Ptujskem polju. 

Po besedah direktorja Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Ptuj Andreja Reberniška je povodenj trajno degradirala deset hektarjev njiv. Voda je na površini naredila kotanje in odnesla humus. Ostali so samo gramoz in kamenje, takšna površina za kmetovanje ni več primerna. Kmetje, ki so se združili v civilno iniciativo (CI), prst usmerjajo proti državi –, da ta za protipoplavno varnost ob strugi Drave ne naredi nič. Enakega mnenja sta župan občine Duplek in vodja delovne skupine za reševanje poplavne problematike ob reki Dravi Mitja Horvat ter direktor ptujskega KGZ Rebernišek. »Čeprav letošnje poplave niso bile tako obsežne kot tiste leta 2012, so kljub temu na kmetijskih površinah povzročile ogromno škode. Kot predsednik delovne skupine sem zaskrbljen in razočaran, ker se nam na sestankih ne pridružijo tisti, ki so odgovorni za urejanje vodotokov, to sta ministrstvo za okolje in prostor ter državna direkcija za vode. Razumem kmetovalce, da jim potrpljenje pojenja. Že nekaj časa je, odkar smo ustanovili delovno skupino, pa nimamo niti nekih konkretnih sklepov niti kakšnih strokovnih gradiv,« je poudaril župan Horvat.

Mitja Horvat, župan, občina Duplek
Gabrijel Toplak
Mitja Horvat, župan občine Duplek.

ZAGOTOVITI PRETOČNOST 1500 m3/s

Direktor ptujskega KGZ Andrej Rebernišek je opozoril, da ima Slovenija v primerjavi z Evropo že tako ali tako manj poljedelskih površin po prebivalcu. Če jih bomo vnemar prepuščali silam narave in kapitala, jih bo še manj. »Slovenija ima na prebivalca 0,86 hektarja njivskih površin, povprečje v Evropi je od tri do štiri hektarje. Drava v Spodnjem Podravju, od Maribora do Središča, ogroža okoli 2500 hektarjev njiv. Ministrstvo za okolje se do varovanja njivskih površin ob vodotokih obnaša zelo neodgovorno. Drava si je zaradi nevzdrževanja začela iskati nove poti. Stanje je katastrofalno, na njivah ob strugi po vsakih poplavah prihaja do obsežnih posledic. Zaraščanje brežin in struge ter nalaganje gramoza zmanjšuje volumen, ki je na razpolago vodi. Ker voda v koritu nima prostora, se toliko bolj razliva izven njega. Tudi poplavni gozd ob reki je zaraščen in poln naplavin, kar prav tako zmanjšuje pretočnost. Od poplav leta 2012 do danes je reka na kmetijskih površinah naredila za 97 milijonov evrov škode. Pri takšni škodi je neukrepanje države nerazumljivo. Poplavna voda z njiv odnaša rodovitno prst, s seboj pa prinaša in odlaga mulj, v katerem so tudi težke kovine. Menimo, da bi bilo treba zagotoviti pretočnost 1500 m3/s. Sedaj se voda iz struge razliva že pri 800 m3/s. Sredstva, ki jih Dravske elektrarne Maribor (DEM) plačujejo v proračune, bi bilo nujno vložiti v redno vzdrževanje vodotokov. Potem škode, ki nastaja, ne bi bilo. Prepričani smo tudi, da Natura 2000 ni takšna velika ovira, da se rešitev ne bi dalo najti. Govorimo o zaščiti 2500 hektarjev njiv, za katere obstaja nevarnost, da jih jutri več ne bo, ker jih bo odnesla voda.«

KMETJE NAPOVEDUJEJO PUNT

»V CI nas je združenih okoli 200 članov. Po zadnjih poplavah so številni med njimi zahtevali, da posežemo po državljanski nepokorščini. Nekaj časa bomo še poskusili z dialogom in mehkim načinom. Če ne bo posluha, potem se lahko pred koncem te zime zgodi upor. Zelo dobro smo pripravljeni tudi na vlaganje tožbenih zahtevkov, pa ne proti državi, temveč proti ljudem, ki so na vodilnih funkcijah in svojih nalog ne izvajajo. Ne da bi branil DEM, a vseeno je treba povedati, da so v 30 letih državi in lokalnim skupnostim za uzurpacijo prostora nakazali okoli 200 milijonov evrov, vsako leto okoli 15 milijonov evrov. Denar je, a se ga ne porabi za okolje, kjer je ustvarjen in ki zaradi vodotoka nosi posledice,« je dejal predstavnik CI Darko Dobnik. Dupleški župan Mitja Horvat je slikovito pripomnil, da smetana, ki se ustvarja na Dravi, odplava v Ljubljano, okolje ob reki pa je prepuščeno samo sebi. »Ali morda testirajo, kako dolgo bodo ljudje tukaj še tako potrpežljivi?« je spraševal.

JUTRI SESTANEK V LJUBLJANI

Delovna skupina za reševanje problematike poplav ob reki Dravi se bo na rednem sestanku srečala jutri, 5. decembra. Sestanek bo na sedežu ministrstva za kmetijstvo v Ljubljani. Delovno skupino vodi župan občine Duplek Mitja Horvat, člani pa so župan občine Markovci, državna sekretarja z okoljskega in kmetijskega ministrstva, dva predstavnika civilne iniciative, predstavnika KGZ Ptuj in Maribor, direktorja DEM in VGP Drava Ptuj, predstavnik Direkcije RS za vode in predstavnica ministrstva za okolje, ki pokriva področje varstva narave. Nje po besedah župana Mitje Horvata ni bilo še na nobenem izmed dosedanjih sestankov.

AVSTRIJA IN HRVAŠKA STA OBMOČJA OB DRAVI ZAŠČITILI 

»Ali bo ob Dravi ostala džungla, ali pa nekaj naredimo,« je opozoril Darko Dobnik, eden od štirih predsednikov CI, ki se je oblikovala z namenom reševanja poplavne ogroženosti kmetijskih površin. »Avstrija je poskrbela za protipoplavno zaščito. Ob meji s Slovenijo se sedaj izvajajo še zadnji posegi, ostali del ob strugi Drave ima urejen. Tudi Hrvaška je pristopila k urejanju pretočnosti, od meje naprej gradijo nasipe. Kaj pa mi? Od Ptuja do Središča ob Dravi se ne dogaja nič. Poplave so skoraj vsako leto, trpimo večmilijonsko škodo in tega več ne bomo dovolili.«