Raziskava je pokazala, da so učenci več kot tri ure na dan na spletu, kar je za uro več od leta 2012.

Rezultati raziskave, ki so jo lani izvedli pri 6401 15-letnemu udeležencu izobraževanja, v veliki večini so to bili dijaki 1. letnikov srednjih šol, potrjujejo visoko matematično pismenost slovenskih učencev oz. dijakov, ki je bila v vseh dosedanjih krogih nad povprečjem OECD in glede na predhodni krog raziskave iz leta 2015, ko je bil dosežen rahel napredek, ostaja stabilna.

Tudi naravoslovna pismenost slovenskih 15-letnikov je v vseh dosedanjih krogih raziskave nadpovprečna, a primerjave s predhodnimi krogi raziskave kažejo na majhen negativen trend.

Pri bralni pismenosti so slovenski 15-letniki leta 2015 pokazali občutno izboljšanje glede na prej podpovprečne rezultate iz let 2009 in 2012, a so tokratni rezultati glede na leto 2015 minimalno nazadovali. Kljub temu pa ostajajo nad povprečjem OECD, je na današnji novinarski konferenci pojasnila Klaudija Šterman Ivančič iz Pedagoškega inštituta, ki je izvedel slovenski del raziskave.

Glede na prvi krog raziskave v Sloveniji iz leta 2006 je tako leta 2018 bralna pismenost 15-letnikov enaka, matematična pismenost izboljšana in naravoslovna pismenost nekoliko nižja, kažejo rezultati raziskave.

Razlike tudi po spolu

Znižanje povprečnega dosežka pri bralni pismenosti je rezultat znižanja dosežkov na vseh ravneh, največ pa na srednjem delu lestvice, je pojasnila Šterman Ivančičeva. Posledično je v lanskem letu glede na leto 2015 tudi nekoliko večji odstotek učencev in učenk, ki ne dosegajo temeljne ravni te pismenosti. Odstotek učencev in učenk z nizkimi dosežki je bil leta 2015 enak (15 odstotkov), leta 2018 pa je 18 odstotkov, kažejo rezultati raziskave.

Pri naravoslovni pismenosti je znižanje povprečnega dosežka posledica znižanja zlasti dosežkov najuspešnejših učencev in učenk. Še leta 2015 je najboljše rezultate doseglo 11 odstotkov slovenskih 15-letnikov, lani pa sedem odstotkov.

Razlike pa obstajajo tudi po spolu. Namreč dekleta so v bralni in naravoslovni pismenosti dosegala boljše rezultate od fantov.

Slovenski učenci v primerjavi z vrstniki po svetu izražajo nižjo motiviranost. Leta 2018 uživanje oziroma zadovoljstvo mladih v branju glede na podatke iz leta 2009 ostaja podpovprečno. Pri tem se je zvišal delež deklet, ki odgovarjajo, da berejo le, če morajo. Kot je pojasnila Šterman Ivančičeva, ima na uživanje v branju pomemben učinek zaznava navdušenja učitelja slovenščine pri poučevanju. Učenci so odgovarjali o tem, kako pri učiteljih materinščine zaznajo oporo, navdušenje pri poučevanju in spodbudnost povratne informacije, in glede na druge države so podali precej nizke odgovore.